Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.165-1.189)


  1.      vsipalíšče  -a s (í) odprtina za vsipanje: pokriti vsipališče s pokrovom ♪
  2.      vtalíti  -ím dov., vtálil (ȋ í) teh. vstaviti navadno kovinski del v zmehčano, staljeno steklo, da se z njim sprime: vtaliti žico v stekleno paličko ♪
  3.      vzgajalíšče  -a s (í) star. 1. vzgojna ustanova: hodil je v zasebno vzgajališče, ne v javno šolo / deško vzgajališče // zavod za mladoletne prestopnike: dali so ga v (mladinsko) vzgajališče 2. gojišče: vzgajališče kaktej, školjk ♪
  4.      vzgojevalíšče  -a s (í) zastar. vzgojna ustanova: šole in vzgojevališča / deško, vojaško vzgojevališče // zavod za mladoletne prestopnike: sprejeli so ga v vzgojevališče ♪
  5.      vzhajalíšče  -a s (í) astr. vzhodišče ♪
  6.      vzkalíti  -ím dov., vzkálil (ȋ í) 1. pognati kal(i): fižol je že vzkalil / to seme hitro vzkali 2. s kaljenjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzkalile cvetlice; pren., knjiž. ta umetnost je vzkalila iz domačih tal 3. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem je vzkalil dvom / v mladi ženi je vzkalilo življenje mlada žena je zanosila vzkaljèn -êna -o: vzkaljen ječmen ♪
  7.      vzrejalíšče  -a s (í) prostor, obrat za vzrejo živali: zgraditi vzrejališče; vzrejališče fazanov, konj / upravnik vzrejališča ♪
  8.      vzrejevalíšče  -a s (í) vzrejališče: vzrejevališče konj, piščancev ♪
  9.      vžigálica  -e ž (ȃ) kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge: vžigalica zagori; prižgati vžigalico; škatlica vžigalic; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne; ležati, stati kakor vžigalice v večjem številu zelo tesno drug ob drugem / kupiti vžigalice; vleči vžigalice vleči različno skrajšane vžigalice z namenom slepo izbrati koga za kaj, določiti vrstni red / bengalične vžigalice ki zagorijo z obarvanim plamenom, zlasti za signaliziranje; lesene, kartonske, parafinske vžigalice; minerske vžigalice; švedske ali varnostne vžigalice ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; univerzalne vžigalice ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev ♪
  10.      vžigáličen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vžigalico: vžigalična glavica / vžigalična škatlica ♪
  11.      zabalínati  -am dov. (ȋ) ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti: celo popoldne je zabalinal ♪
  12.      zabalíncati  -am dov. (ȋ) nar. zabalinati: več ur je zabalincal ♪
  13.      zabavalíšče  -a s (í) star. zabavišče: zabavališče z vrtiljaki ♪
  14.      zadrgálica  -e ž (ȃ) nar. 1. zanka, past: nastavljati zajcem zadrgalice 2. stiska, težava: bil je v taki zadrgalici, da ni več mislil na rešitev ♪
  15.      zagáliti  -im dov. (á ā) knjiž., redko zagrniti, zakriti: zagaliti koga v kožuh zagáljen -a -o: postava, zagaljena v rjuho ♪
  16.      zahajalíšče  -a s (í) astr. zahodišče ♪
  17.      zahvalíti se  in zahváliti se -im se dov. (ȋ á) 1. izraziti hvaležnost: zahvaliti se darovalcu, rešitelju; zahvaliti se za denar, pomoč; pismeno se zahvaliti; star. zahvaliti komu, koga / zelo ste mi ustregli, se je zahvalil / ekspr. lepo se zahvalim za sporočilo se zahvaljujem 2. z dajalnikom in tožilnikom priznati koga ali kaj kot vzrok za kaj: za neljubo presenečenje se lahko zahvališ njim; samo vozniku se moramo zahvaliti, da smo ostali živi; star. njo imam zahvaliti za srečo 3. vljudno odkloniti, zavrniti kaj: zahvalil se je za ponujeno hrano, češ da ni lačen / ne, za takšno povabilo se lepo zahvalim se lepo zahvaljujem zahvalíti in zahváliti v medmetni rabi izraža a) hvaležnost, zadovoljstvo: boga zahvali, da se je vse srečno končalo / star. zelo ste bili prijazni, zahvalim hvala b) star. vljudno odklonitev, zavrnitev; hvala: ne bom pil, zahvalim ● otr. zahvaliti bogca v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo zahvalívši se star.: poslovil se je, zahvalivši se gostiteljem za lep sprejem zahváljen -a -o: zahvaljeni, da ste prišli; v krščanskem okolju Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav ♪
  18.      zakalíti 1 -ím dov., zakálil (ȋ í) redko skaliti: hodil je po potoku in ga zakalil / njegove oči so zakalile solze / zaradi nevihte se je reka zakalila ♪
  19.      zakalíti 2 -ím dov., zakálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: zakaliti lopato, sekiro / zakaliti jeklo ♪
  20.      zakobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal zajahati: zakobaliti konja zakobáliti se ekspr. nerodno, okorno priti na kaj: zakobaliti se na voz ♪
  21.      zakotalíkati  -am dov. (ȋ) ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotalikati kroglico / zakotalikati jabolko pod omaro; zakotalikati se v luknjo ♪
  22.      zakotalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakotaliti: zakotalitev obroča / zakotalitev telesa ♪
  23.      zakotalíti  -ím dov., zakotálil (ȋ í) narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: zakotaliti obroč, sod / zakotaliti po tleh pest drobiža // narediti, da kaj tako premikajoč se pride kam: zakotaliti kroglo v odprtino / zakotaliti sod vina z voza zakotalíti se premakniti se po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: jabolka se zakotalijo na vse strani // tako premikajoč se priti kam: oreh se zakotali pod omaro ♪
  24.      záli  -a -o prid. (á) zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel ♪
  25.      zalíčiti 1 -im dov. (í ȋ) zastar. zakriti, prikriti: zaličiti lovsko past zalíčen -a -o: zaličena zanka ♪

   1.040 1.065 1.090 1.115 1.140 1.165 1.190 1.215 1.240 1.265  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA