Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (11.026-11.050)
- pénzija -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne ♪
- penzionírati -am dov. in nedov. (ȋ) pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica ♪
- penzioníst -a m (ȋ) pog. upokojenec: penzionisti so posedali po klopeh ♪
- pepelár -ja m (á) nekdaj 1. kdor pridobiva pepel ali pepeliko: več let je bil pepelar v pohorskih gozdovih 2. kdor zbira in (pre)prodaja pepel: pepelar je dobil v vasi precej pepela ♪
- pepeláriti -im nedov. (á ȃ) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno ♪
- pepelíka -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat ♪
- pepelíšče -a s (í) 1. odlagališče pepela: odvažati pepel na pepelišče 2. prostor pod kuriščem peči za pepel: pobrati pepel iz pepelišča ♪
- pepíta -a m, tudi neskl. (ȋ) droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec ♪
- pêr -a m (ȇ) zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega ♪
- perésnica -e ž (ẹ̑) priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo ♪
- perésnik -a m (ẹ̑) 1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik // taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom 2. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu ♪
- perfektíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli ♪
- pergamênten -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve ◊ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage ♪
- períka -e ž (ȋ) knjiž. lasulja: sodniki s perikami / gledališka perika ♪
- perílo -a s (í) 1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno; posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; spodnje perilo ki se nosi neposredno na telesu; žensko spodnje perilo ∙ ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih // star. pranje: s perilom je prislužila nekaj denarja / dati zastore v perilo 2. navadno v zvezi mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: dobiti, imeti mesečno perilo; neredno mesečno perilo ♪
- periódika -e ž (ọ́) zal. časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih: naročati periodiko; domača in tuja periodika / gledališka periodika ♪
- peristíl -a m (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih s stebri obdano notranje dvorišče ali trg: peristil Dioklecijanove palače ♪
- perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi ♪
- perjáničar -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
- perklorát -a m (ȃ) kem. sol klorove kisline višje oksidacijske stopnje: kalijev perklorat ♪
- perlít -a m (ȋ) teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita; omet iz perlita // plošča iz takega materiala: polagati perlit ◊ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita ♪
- permanénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
- permanganát -a m (ȃ) kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata ♪
- pérnat -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista ♪
- peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno
najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo
treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126