Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.101-1.125)



  1.      trialízem  -zma m () zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma ◊ jur. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
  2.      tribalízem  -zma m () knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki
  3.      trivializírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj vsakdanje, nepomembno: trivializirati nekatere prizore v drami
  4.      trkalíkati  -am nedov. () ekspr. trkljati1: otroci so trkalikali konzervne škatle; kamenje se je trkalikalo po strmini
  5.      tŕzalica  -e ž () muz. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami: brenkati na mandolino s trzalico; celuloidna, kovinska trzalica
  6.      túkalica  -e ž (ū) zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
  7.      turmalín  -a m () poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči ♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat
  8.      turmalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalinmin. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin
  9.      ugledalíščenje  -a s () glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov
  10.      ugledalíščiti  -im dov.) knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je učinkovito ugledališčil besedilo ugledalíščen -a -o: ugledališčena poezija
  11.      ukalíti 1 -ím dov., ukálil ( í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil
  12.      ukalíti 2 -ím dov., ukálil ( í) zakaliti: ukaliti sabljo, sekiro
  13.      últranacionalístičen  -čna -o prid. (-í) skrajno nacionalističen: preprečevati ultranacionalistične izgrede / ultranacionalistična politika
  14.      univerzálije  -lij ž mn.) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije
  15.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije
  16.      univerzalizácija  -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta
  17.      univerzalízem  -zma m () 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi
  18.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  19.      upalíti  in upáliti -im, in upáliti -im dov. ( á; á) zastar. prižgati: upaliti cigareto ∙ zastar. njegova beseda je upalila vžgala
  20.      ustalítev  -tve ž () glagolnik od ustaliti: ustalitev državne meje / ustalitev gospodarskega, političnega položaja / ustalitev cen / ustalitev vremena
  21.      ustalíti  -ím in ustáliti -im dov., ustálil ( í; á ) narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava a) glede na položaj, stanje: ustaliti meje / ustaliti notranji položaj države / ustaliti gospodarstvo b) glede na količino, vrednost: ustaliti cene; ustaliti temperaturo v prostoru / ustaliti vrednost denarja c) glede na rabo: ustaliti strokovne izraze; ustaliti pisavo; poimenovanje literarnih tokov se je ustalilo / tako ravnanje skušajo zdaj ustaliti; ta način se je že ustalil č) glede na vsebino, obliko: ustaliti svoje življenje; ustaliti določene oblike vedenja ustalíti se, in ustáliti se 1. prenehati se spreminjati: njegov značaj se še ni ustalil / vreme se je ustalilo // postati trajen: te navade so se ustalile že pred stoletji 2. knjiž. (za stalno) se naseliti: ustalila sta se v dolini ● ekspr. fant je priden delavec, ni se pa še ustalil umiril, uravnovesil; star. v njej se je ustalil nemir postala je stalno nemirna, vznemirjena ustaljèn -êna -o in ustáljen -a -o: ustaljeni izrazi, pojmi; dnevni red je ustaljen; ustaljena navada; ustaljena pravila vedenja ∙ ekspr. življenje je teklo po ustaljenem tiru vsakdanje, brez večjih sprememblingv. ustaljena raba besede
  22.      alítev  -tve ž () glagolnik od užaliti: pozabiti užalitev
  23.      alíti  ináliti -im dov. ( á ā) 1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga:alili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti // z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo 2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo alíti se ináliti se nar. primorsko postati užaljen: tako nevljudno so mu povedali, da se je užalil; ponosen je, zato se hitro užali / saj se ne boste užalili, če povem naravnost ● zastar.alilo se ji je in orosile so se ji oči postala je otožna, ganjena; zastar.alilo se mu je po njih stožilo se mu je; zastar.alilo se mu je, da ni shranil potrdila postalo mu je žal užáljen -a -o: užaljen človek; biti, oditi užaljen; užaljen v svojih čustvih; užaljena čast; ekspr. užaljeno samoljubje / kot opravičilo ne bodite užaljeni, če vas nekaj vprašam; prisl.: užaljeno gledati, molčati
  24.      valídnost  -i ž () knjiž. veljavnost: validnost rezultatov je nezanesljiva
  25.      valílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na valjenje2: valilna doba / valilni prostor ♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA