Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (9.705-9.729)



  1.      depresíja  -e ž () 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
  2.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor
  3.      deprimírati  -am dov. in nedov. () duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani
  4.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti
  5.      deputát 1 -a m () kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
  6.      deputát 2 -a m () nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat
  7.      deputátnik  -a m () nekdaj delavec, ki dobi del zaslužka v naravi, v blagu: po žetvi so izplačali deputatnikom
  8.      deratizírati  -am dov. in nedov. () opraviti deratizacijo: v mestu so deratizirali vse kleti in kanale
  9.      dêrbi  tudi dêrby -ja [-bi] m () 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma ♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja
  10.      derečína  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: derečina nad jezom
  11.      deréza  -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu
  12.      dêrež  -a m () nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor)
  13.      dêrik  -a m () teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik
  14.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  15.      derivacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali
  16.      dêrma  -e ž () anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
  17.      dermatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za dermatologijo: poslati pacienta k dermatologu
  18.      dermatológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za dermatologijo
  19.      dêrmatovenerologíja  -e ž (-) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo
  20.      deročína  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi
  21.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev
  22.      derogírati  -am dov. in nedov. () jur. delno ali popolnoma odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljaviti: derogirati vsa prejšnja določila
  23.      deromantizírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti romantičnost: pisatelj je v romanu življenje deromantiziral deromantizíran -a -o: deromantizirana romantika
  24.      derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
  25.      dêrviški  -a -o prid. () nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti

   9.580 9.605 9.630 9.655 9.680 9.705 9.730 9.755 9.780 9.805  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA