Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (9.401-9.425)
- debelínka -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
- debelínko -a m (ȋ) šalj. debel človek: prijazen debelinko / sinko debelinko / kot nagovor umakni se, debelinko ♪
- debélko -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko ♪
- dêbeln -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
- debelobúčen -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar ♪
- debeloglàv in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
- debeloglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
- debelokóžec -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce ♪
- debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
- debelokóžnost -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti ♪
- debelolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
- debelovráten -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
- debelúha -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: zavaljena debeluha ♪
- debelúharica -e ž (ȗ) slabš. zelo debela ženska: debeluharica se je smejala na vsa usta ♪
- debelúhec -hca m (ȗ) šalj. debel človek: majhen debeluhec ♪
- debelúhinja -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke ♪
- debelúšček -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
- debelúšec -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
- débeten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
- debílnež -a m (ȋ) ekspr. debilen človek: majal je z glavo kot kak debilnež ♪
- debitírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun ♪
- deblák -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
- dêblo -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
- deblokírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko ♪
- deblóvje -a s (ọ̑) več debel, debla: povsod je ležalo gnilo deblovje / sestoj zdravega deblovja ♪
9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501