Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (8.830-8.854)


  1.      cvrčíkati  -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen) ♪
  2.      cvŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu ♪
  3.      cvrketáti  -ám nedov. (á ȃ) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku ♪
  4.      cvrkotáti  -ám nedov. (á ȃ) cvrkutati: sinice cvrkotajo / pod stropom je cvrkotala brleča svetilka / okoli nje so cvrkotale krogle ♪
  5.      cvrkútati  -am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza ♪
  6.      cvrtína  -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec) ♪
  7.      čáčka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko 2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko // podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami 3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke ♪
  8.      čádan  -a -o prid. (ȃ) nar., v zvezi z lešnik svetlo rjav: V jeseni so se iz lesk čadani lešniki kar sami usipali na tla (F. Bevk) ♪
  9.      čádav  -a -o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele ♪
  10.      čadíti se  -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil ♪
  11.      čáj  -a m (ȃ) 1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj // posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; zavitek ruskega čaja ♦ farm. odvajalni, prsni čaj 2. v zahodnih deželah popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih ♪
  12.      čajárna  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn ♪
  13.      čájca  -e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec) ♪
  14.      čájček  -čka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka? ♪
  15.      čájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju ♪
  16.      čájevec  -vca m (ȃ) grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca ♪
  17.      čájka 1 -e ž (ȃ) knjiž. galeb: čajke kričijo nad morjem ♪
  18.      čájnica  -e ž (ȃ) 1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja ♪
  19.      čájnik  -a m (ȃ) posoda za pripravljanje čaja: iz čajnika naliti v skodelice / električni čajnik ♪
  20.      čáka  -e ž (á) 1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico 2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami ♪
  21.      čákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati ♪
  22.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj ♪
  23.      čákavski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje ♪
  24.      čákavščina  -e ž (ā) lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina ♪
  25.      čákež  -a m (ȃ) nar. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče: jeseni je postajal za šušljajočo koruzo ali čakal na zajca na odprti gmajni .. Poleti je hodil na čakež pod goro (D. Lokar) ♪

   8.705 8.730 8.755 8.780 8.805 8.830 8.855 8.880 8.905 8.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA