Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (8.680-8.704)


  1.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije ♪
  2.      citáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki ♪
  3.      citírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
  4.      citrát  -a m (ȃ) kem. sol citronove kisline ali njen ester: natrijev citrat ♪
  5.      cítrati  -am nedov. (ȋ) star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra ♪
  6.      cítre  cíter ž mn. (ȋ) glasbilo trapezaste oblike s strunami, na katere se brenka: igrati na citre / s citrami je razveseljeval vinske bratce v krčmah ♪
  7.      cítrice  -ric ž mn. (ȋ) manjšalnica od citre ♪
  8.      citroén  -a [ci- in si-] m (ẹ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Citroën: pripeljal se je s citroenom ♪
  9.      citrónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa ♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone ♪
  10.      citrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok ♦ kem. citronska kislina citronova kislina citrónsko prisl.: citronsko rumena obleka ♪
  11.      cítrus  -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
  12.      civíl  -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
  13.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  14.      civilíst  -a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo ♪
  15.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  16.      civilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
  17.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi ♪
  18.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare ♪
  19.      cízati  -am nedov. (ȋ) nar. sesati: žrebe ciza / ekspr. takrat si ti še cizal ♪
  20.      cizéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal ♪
  21.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom ♪
  22.      cmákati  -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
  23.      cmakljáti  -ám nedov. (á ȃ) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval ♪
  24.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
  25.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪

   8.555 8.580 8.605 8.630 8.655 8.680 8.705 8.730 8.755 8.780  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA