Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (8.630-8.654)



  1.      cílj  -a m ( ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja
  2.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja
  3.      cíljen  -jna -o prid. () nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
  4.      címanje  -a s () nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
  5.      cimáza  -e ž () biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje
  6.      cimbelíkati  -am nedov. () redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro
  7.      cimbelínkati  -am nedov. () redko zvoniti z malim zvonom
  8.      cimènt  -ênta m ( é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta
  9.      címetast  -a -o prid. () po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka
  10.      címica  -e ž (í) manjšalnica od cima: krompirjeve cimice
  11.      címiti  -im nedov.) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
  12.      címper  -pra m (í) pog. ostrešje: na hišo so dali nov cimper
  13.      címprati  -am nedov. () pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
  14.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  15.      cína  -e ž () arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
  16.      cínar  -ja m () delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar
  17.      cíncati  -am nedov. () 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka
  18.      cineást  -a [ci- in si-] m () knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu
  19.      cíngeljček  -čka [gǝl] m () nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki
  20.      cingljánje  -a s () glagolnik od cingljati: slišati cingljanje zvončkov; tanko cingljanje; cingljanje kristalnih čaš / njegovi verzi so prazno cingljanje
  21.      cíngole  -gol ž mn. () nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
  22.      cíngulum  -la in -a m () rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom ◊ med. obveza za prsni koš
  23.      cínik  -a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
  24.      cíniti  -im nedov.) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča
  25.      cínjavica  -e ž (í) star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled

   8.505 8.530 8.555 8.580 8.605 8.630 8.655 8.680 8.705 8.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA