Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (8.626-8.650)
- cílija -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici ♪
- cilínder -dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih ◊ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ♪
- cilíndrast -a -o prid. (í) podoben cilindru, valju: predmet cilindraste oblike ♪
- cilíndričen -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
- cílj -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
- cíljati -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
- cíljen -jna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
- címanje -a s (ȋ) nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju ♪
- cimáza -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
- cimbelíkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
- cimbelínkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
- cimènt -ênta m (ȅ é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta ♪
- címetast -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka ♪
- címica -e ž (í) manjšalnica od cima: krompirjeve cimice ♪
- címiti -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila ♪
- címper -pra m (í) pog. ostrešje: na hišo so dali nov cimper ♪
- címprati -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša ♪
- cín -a m (ȋ ȋ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina ♪
- cína -e ž (ȋ) arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami ♪
- cínar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar ♪
- cíncati -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
- cineást -a [ci- in si-] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu ♪
- cíngeljček -čka [gǝl] m (ȋ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki ♪
- cingljánje -a s (ȃ) glagolnik od cingljati: slišati cingljanje zvončkov; tanko cingljanje; cingljanje kristalnih čaš / njegovi verzi so prazno cingljanje ♪
- cíngole -gol ž mn. (ȋ) nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec) ♪
8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726