Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (8.426-8.450)


  1.      byronízem  -zma [bajr-] m (ȋ) lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem ♪
  2.      bz  [bz̀ in bź] medm. (z̏; z̑) posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz ♪
  3.      bzíkati  -am nedov. (ȋ) 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo ♪
  4.      cádillac  -a [kadilak] m (ȃ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu ♪
  5.      càf  medm. (ȁ) posnema glas pri udarcu ali zamahu: caf, se je zasadil nož v meso ♪
  6.      cágav  -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi ♪
  7.      cágavec  -vca m (á) nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem ♪
  8.      cágavost  -i ž (á) nižje pog. neodločnost, malodušnost: premagovati cagavost ♪
  9.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
  10.      cájnar  -ja m (ȃ) izdelovalec cajn: spretne roke cajnarjev ♪
  11.      cájnarica  -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več ♪
  12.      cájnati  -am nedov. (ȃ) metal., nekdaj kovati v tanke železne palice ♪
  13.      cájnica  -e ž (ȃ) manjšalnica od cajna: cajnica hrušk ♪
  14.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
  15.      cankarjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva ♪
  16.      càp  medm. (ȁ) posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje ♪
  17.      capáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim ♪
  18.      capè  -éta m (ȅ ẹ́) capin: tisti nesramni cape me je nalagal / kot psovka cape izprijeni / v tej obleki si kot kak cape ♪
  19.      cápica  -e ž (á) manjšalnica od capa: oblečena v poletne capice; pisana capica / srajco je raztrgal na drobne capice ♪
  20.      capín  -a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin ♪
  21.      capínast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden: capin capinasti ♪
  22.      capínček  -čka m (ȋ) ljubk. manjšalnica od capin: ti poredni capinček ♪
  23.      capínka  -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka ♪
  24.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
  25.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA