Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (8.380-8.404)


  1.      búrka  -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪
  2.      burkáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu ♪
  3.      búrkanje  -a s (ȗ) glagolnik od burkati: burkanje valov ♪
  4.      búrkast  -a -o prid. (ȗ) ki (rad) uganja burke: burkast godec // poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkasto búrkasto prisl.: burkasto poskakovati ♪
  5.      burkáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na burkače ali burko: burkaška maska; zabavajo ga burkaške predstave / burkaška komedija ♪
  6.      búrkati  -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
  7.      búrkež  -a m (ȗ) kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež; ekspr. ti si mi burkež // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež ♪
  8.      búrkle  -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev ♪
  9.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪
  10.      búrnica  -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov ♪
  11.      búrnus  -a m (ȗ) 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus ♪
  12.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
  13.      búrza  -e ž (ȗ) rel. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička ♪
  14.      buržoá  -ja [tudi -žua] m (ȃ) knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa ♪
  15.      buržoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost ♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec ♪
  16.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo ♪
  17.      buržoázno...  [tudi -žua-] prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen ♪
  18.      buržújski  -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na buržuje: buržujski sinovi; buržujske navade / svojat buržujska! 2. buržoazen: buržujski nacionalizem; buržujske države ♪
  19.      bušák  -a m (á) slabš. slabo raščen vol ali bik: vozi z mršavim bušakom ♪
  20.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  21.      búška  -e ž (ȗ) oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška; padla je in dobila buško na glavi; ves je v buškah; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom ♪
  22.      búškati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu ♪
  23.      búškniti  -em dov. (ú ȗ) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  24.      bután  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
  25.      bútanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov ♪

   8.255 8.280 8.305 8.330 8.355 8.380 8.405 8.430 8.455 8.480  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA