Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (8.201-8.225)
- brìn brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina ♪
- brínovček in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva ♪
- brínovka in brínjevka -e ž (í) 1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel) 2. redko palica iz brinovega lesa ♪
- brío -a m (ȋ) knjiž. ognjevitost, živost, živahnost: občudovali so brio interpreta; avtor je pričaral na oder pravi komedijski brio ♪
- briozój in bríozoj -a m (ọ̑; ȋ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak ♪
- brís -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
- brisáč -a m (á) redko brisalec: motorček za brisače stekla ♪
- brisáča -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača ♪
- brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po
cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
- briskánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora ♪
- briskírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg ♪
- bríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje; briška rebula ♪
- bríškola -e ž (ȋ) nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole ♪
- británika -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko ♪
- brítev -tve tudi brítva -e ž (ȋ) 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev ♪
- bríti bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale ♪
- brítof -a m (ȋ) nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh ♪
- bríven -vna -o prid. (ȋ) ki se rabi za britje: brivno zrcalce ♪
- brívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol ♪
- brízg -a m (ȋ) hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk ♪
- brízga -e ž (ȋ) priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka: sterilizirati brizge; injekcijska brizga ♪
- brizgáč -a m (á) nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač ♪
- brízganec -nca m (ȋ) vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu ♪
- brízgati -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
- brízglja -e ž (ȋ) zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja ♪
8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301