Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (8.026-8.050)
- brázdanje -a s (ā) biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica ♪
- brázdati -am nedov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol. deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda ♪
- brazgotína -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu ♪
- brazgotínica -e ž (í) manjšalnica od brazgotina ♪
- brazílka -e ž (ȋ) tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki: prižgal si je brazilko ♪
- brazílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala; brazilska vlada / brazilski les; prava brazilska kava ♪
- bražíljka -e ž (ȋ) 1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke 2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko ♪
- bŕbati -am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti ∙ ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega ♪
- bŕblja -e ž (ȓ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje ♪
- brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
- brbónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi ♪
- brbónčica -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože ♪
- brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪
- brbràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je ♪
- brbrávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala ♪
- brbúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom ♪
- bŕca -e ž (ȓ) sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe) ♪
- bŕcanje -a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo ♪
- bŕcati -am nedov. (r̄) 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti ♪
- brcljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
- bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
- bŕčica -e ž (ȓ) 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami ♪
- bŕčkati -am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu ♪
- bŕdce 1 -a s (r̄) manjšalnica od brdo1 ♪
- bŕdek -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ȁ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno ♪
7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126