Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (7.705-7.729)


  1.      blázen  -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan: biti blazen; versko blazen / pretresel me je blazni smeh; gara kot blazen na vso moč // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo blázno prisl.: blazno se boji; sovražnik je blazno streljal; blazno pogumna pustolovščina; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.: zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni ♪
  2.      blazína  -e ž (í) 1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom ∙ mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno 2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja ◊ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse ♪
  3.      blazínast  -a -o prid. (í) 1. raba peša obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži; blazinasta klop 2. podoben blazini: blazinast mah; roke, blazinaste od zamaščenosti ◊ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj ♪
  4.      blazínica  -e ž (í) manjšalnica od blazina: a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov ♪
  5.      blazíran  -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪
  6.      blaznéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska ♪
  7.      bláznica  -e ž (ȃ) 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica 3. zastar. duševno bolna ženska ♪
  8.      bláznik  -a m (ȃ) knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj ♪
  9.      bláznost  -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo ♪
  10.      blážen  -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene ♪
  11.      blažílen  -lna -o prid. (ȋ) ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota blažílno prisl.: novo okolje je blažilno vplivalo nanj ♪
  12.      blažílo  -a s (í) sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce ♪
  13.      blažíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče ♪
  14.      blebetáč  -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač ♪
  15.      blečáti  -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči ♪
  16.      bléd  -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo ♪
  17.      blédež  -a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola ♪
  18.      bledíca  -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič) ♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza ♪
  19.      bledíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
  20.      bléjati  -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati ♪
  21.      bleketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati ♪
  22.      blêkniti  -em in blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj ♪
  23.      blestéti se  -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa ♪
  24.      blêsti  blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno // slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni ● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  25.      blestíca  -e ž (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega ♪

   7.580 7.605 7.630 7.655 7.680 7.705 7.730 7.755 7.780 7.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA