Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (755-779) 
- decemvirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik ♪
- decentralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
- decentralizácija -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪
- decentralizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces ♪
- decentralízem -zma m (ȋ) sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja ♪
- decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
- decimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
- decimálka -e ž (ȃ) mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico: napisati decimalko / računati na dve decimalki ♪
- dedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dedovanje: dedovalna pravica ♪
- dekalcinácija -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
- dekalóg -a m (ọ̑) rel. deset božjih zapovedi: načela, izražena v dekalogu ♪
- dekretál -a m (ȃ) rel., v srednjem veku papeško pismo o rešitvi kakega cerkvenopravnega vprašanja: knjiga dekretalov ♪
- dekretálije -lij ž mn. (á ȃ) rel., v srednjem veku zbirka dekretalov: citati iz dekretalij ♪
- delodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor najame drugega, da mu za plačilo opravlja delo: delodajalci so zavrnili zahteve delavcev; pogodba med delodajalcem in delojemalcem ♪
- delodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od delodajalec: delodajalka ji je odpovedala službo ♪
- delodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na delodajalce: delodajalski zastopnik / delodajalska zveza ♪
- delojemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci ♪
- deloválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor deluje: individualni delovalec; posameznik kot osamljen delovalec ♪
- deloválnik -a m (ȃ) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika ♪
- dematerializácija -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika ♪
- dematerializíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe ♪
- dematerializírati -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja dematerializíran -a -o: dematerializirana telesnost ♪
- demoralizácija -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo ♪
- demoralizátor -ja m (ȃ) kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic ♪
- demoralizátorski -a -o prid. (ȃ) ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska ♪
630 655 680 705 730 755 780 805 830 855 
