Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (7.530-7.554)



  1.      bezgávka  -e [bǝz] ž () nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk
  2.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
  3.      bezgóvje  -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
  4.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
  5.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
  6.      bezníčar  -ja m () nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji
  7.      bezoár  -ja m () zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev
  8.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  9.      béžec  -žca m (ẹ̑) redko begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand - O. Župančič)
  10.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  11.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
  12.      bežíšče  -a s (í) geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici: konstruirati bežišče premice
  13.      béžnica  -e ž (ẹ̑) geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine
  14.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  15.      bi...  ali bí... in bi... prvi del zloženk () nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija
  16.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. () adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
  17.      bíba  -e ž () otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
  18.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  19.      bíber  -bra m (í) tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra
  20.      biblicístika  -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
  21.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda
  22.      bíbliobús  -a m (-) posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus
  23.      bibliofíl  -a m () ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica
  24.      bibliomán  -a m () strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman
  25.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela

   7.405 7.430 7.455 7.480 7.505 7.530 7.555 7.580 7.605 7.630  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA