Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (7.501-7.525)
- bêsen in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo bêsno in bésno prisl.: besno streljati ♪
- besníti -ím nedov., bêsni in bésni (ȋ í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo ♪
- besnív -a -o prid. (ȋ í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo ♪
- béstija -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile ♪
- béstséller -ja [-ele-] m (ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller ♪
- bešamél -a m (ẹ̑) gastr. z mlekom zalita omaka iz svetlega prežganja: politi cvetačo z bešamelom ♪
- bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
- bèt -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
- bétel -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka ♪
- betéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen ♪
- betéžnik -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku ♪
- betìč -íča [bǝt] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi ♪
- betíčast -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica ♪
- betíček -čka [bǝt] m (ȋ) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič: sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom ♪
- betíčka -e [bǝt] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko ♪
- betón -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tleh ♦ grad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev ♪
- betonêr -ja m (ȇ) delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci; tečaj za kvalificirane betonerje ♪
- betoníranje -a s (ȋ) glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje ♪
- betónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid; betonska cesta, konstrukcija, zgradba; betonska tla ♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton ♪
- bétva -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice ♪
- bétvica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva: a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice ♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože ♪
- bèv medm. (ȅ) posnema odsekan pasji glas: bev bev bev; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev: ni rekel ne bev ne mev prav nič; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili ♪
- bévsk -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk ♪
- bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
- bezáti -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601