Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (7.426-7.450)


  1.      belínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
  2.      belínka  -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka ♪
  3.      belíšče  -a s (í) raba peša kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo ♪
  4.      belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
  5.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki ♪
  6.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin ♪
  7.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
  8.      bélkast  -a -o [lk in u̯k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina ♪
  9.      belobŕdski  -a -o prid. (ȓ) arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka ♪
  10.      belobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
  11.      belogardízem  -zma m (ȋ) protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem ♪
  12.      belogrív  -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi ♪
  13.      belohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki ♪
  14.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  15.      belokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi ♪
  16.      belolásec  -sca m (ȃ) kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca ♪
  17.      belonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival ♪
  18.      belopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta ♪
  19.      belorép  in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival ♪
  20.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev ♪
  21.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  22.      bencín  -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
  23.      bencinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
  24.      bencínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski tank; bencinska črpalka ♪
  25.      benečánski  -a -o prid. (ȃ) beneški: benečanski plemič; benečanska republika / benečansko slikarstvo, zrcalo ♪

   7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA