Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (730-754) 
- daljnoséžnost -i ž (ẹ́) v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve ♪
- dáljnost -i ž (ā) knjiž. oddaljenost, odmaknjenost: občutek daljnosti ♪
- daljnostrélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki strelja na veliko daljavo: daljnostrelni top / daljnostrelne rakete ♪
- daljnovíd -a m (ȋ) zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid ♪
- daljnovídec -dca m (ȋ) knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec? ♪
- daljnovíden -dna -o prid., daljnovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko 2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje ♪
- daljnovídnost -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost 2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost ♪
- daljnovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana—Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod // redko cevovod, plinovod ♪
- daljnovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje ♪
- dáljnovzhóden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / kompromis ni zbližal stališč glede vzhodnoevropskih in daljnovzhodnih vprašanj ♪
- dáljšanje -a s (ȃ) glagolnik od daljšati: daljšanje obleke; daljšanje samoglasnikov / pomladansko daljšanje dneva ♪
- dáljšati -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) dolgo, podaljševati: daljšati obleko; razpoke v lesu se daljšajo; proti večeru se sence daljšajo / dan se daljša; življenjska doba se daljša ∙ ekspr. ko so to poslušali, so se jim obrazi daljšali ostre, podolgovate poteze na obrazu so kazale njihovo razočaranje, neprijetno presenečenje ♪
- dáljši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša 2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo 3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest 4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg ♪
- dáljšnica -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici ♪
- dalmátika -e ž (á) 1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika 2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka ♪
- dalmatínec -nca m (ȋ) vino iz Dalmacije: dam za liter dalmatinca ♪
- dalmatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Dalmacijo: dalmatinska obala / dalmatinsko vino ♪
- daltoníst -a m (ȋ) med. kdor ima daltonizem ♪
- daltonízem -zma m (ȋ) med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem ♪
- daroválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
- daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
- daroválnik -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
- davkoplačeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor mora plačevati davek: davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce ♪
- davkoplačeválski -a -o [u̯s in ls] (ȃ) pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost ♪
- debaláns -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa ♪
605 630 655 680 705 730 755 780 805 830 
