Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (726-750) 
- daljnométen -tna -o prid. (ẹ̄) daljnostrelen: daljnometno topništvo ♪
- daljnopísen -sna -o prid. (ȋ) teleprinterski: daljnopisno poročilo / daljnopisni aparat ♪
- daljnopísnik -a m (ȋ) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku ♪
- daljnoséžen -žna -o prid., daljnoséžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt; daljnosežni gospodarski ukrepi; daljnosežne posledice atomskih eksplozij // redko ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete ♪
- daljnoséžnost -i ž (ẹ́) v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve ♪
- dáljnost -i ž (ā) knjiž. oddaljenost, odmaknjenost: občutek daljnosti ♪
- daljnostrélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki strelja na veliko daljavo: daljnostrelni top / daljnostrelne rakete ♪
- daljnovíd -a m (ȋ) zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid ♪
- daljnovídec -dca m (ȋ) knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec? ♪
- daljnovíden -dna -o prid., daljnovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko 2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje ♪
- daljnovídnost -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost 2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost ♪
- daljnovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana—Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod // redko cevovod, plinovod ♪
- daljnovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje ♪
- dáljnovzhóden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / kompromis ni zbližal stališč glede vzhodnoevropskih in daljnovzhodnih vprašanj ♪
- dáljšanje -a s (ȃ) glagolnik od daljšati: daljšanje obleke; daljšanje samoglasnikov / pomladansko daljšanje dneva ♪
- dáljšati -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) dolgo, podaljševati: daljšati obleko; razpoke v lesu se daljšajo; proti večeru se sence daljšajo / dan se daljša; življenjska doba se daljša ∙ ekspr. ko so to poslušali, so se jim obrazi daljšali ostre, podolgovate poteze na obrazu so kazale njihovo razočaranje, neprijetno presenečenje ♪
- dáljši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša 2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo 3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest 4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg ♪
- dáljšnica -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici ♪
- dalmátika -e ž (á) 1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika 2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka ♪
- dalmatínec -nca m (ȋ) vino iz Dalmacije: dam za liter dalmatinca ♪
- dalmatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Dalmacijo: dalmatinska obala / dalmatinsko vino ♪
- daltoníst -a m (ȋ) med. kdor ima daltonizem ♪
- daltonízem -zma m (ȋ) med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem ♪
- daroválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
- daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826 
