Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (7.051-7.075)



  1.      aváns  -a m () ekon. akontacija: investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans
  2.      avansírati  -am dov. in nedov. () ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala
  3.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  4.      avantgardíst  -a m () kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist
  5.      avantgardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avantgardiste ali avantgardizem: avantgardistični slikarji / avantgardistični film, teater; njegove avantgardistične težnje
  6.      avantgardízem  -zma m () avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji
  7.      avantúra  -e ž () nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov
  8.      avanturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika
  9.      avanzírati  -am dov. in nedov. () zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca
  10.      avanzmá  -ja m () zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma
  11.      ávba  -e ž () etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo
  12.      ávbica  -e ž () glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo: na glavi je imela avbico; bela avbica; pletena otroška avbica; strežajka v avbici in predpasniku
  13.      avbriécija  -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
  14.      avdícija  -e ž (í) preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo: kandidat je dobro opravil avdicijo; pevce so izbrali na posebni avdiciji; avdicija radijskih napovedovalcev
  15.      avdio...  ali ávdio... prvi del zloženk () 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer
  16.      avditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
  17.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  18.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
  19.      avêrz  -a m () knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo
  20.      avêrzija  in averzíja -e ž (é; ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi
  21.      avgít  -a m () min. rudnina temen ali svetlo zelen glinični piroksen
  22.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji
  23.      avgústa  -e ž () zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej
  24.      avgustéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta: na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij; avgustejsko obdobje latinske književnosti
  25.      avguštínec  -nca m () menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci

   6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA