Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (7.005-7.029) 
- astrahánka -e ž (ȃ) pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko ♪
- astro... ali ástro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt ♪
- ástrofízika -e ž (ȃ-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles ♪
- astroláb tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument ♪
- astrologíja -e ž (ȋ) prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo ♪
- astrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved ♪
- astronávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko ♪
- astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
- asumpcioníst -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
- aškenáz -a m (ȃ) Žid iz srednje ali vzhodne Evrope ♪
- áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded ♪
- atakírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
- atamán -a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov ♪
- atamánstvo -a s (ȃ) naslov, dejavnost atamana: odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva ♪
- atašé -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva ♪
- atavízem -zma m (ȋ) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti ♪
- áte -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni ♪
- atebrín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina ♪
- átek átka m (ȃ) ljubk. ata, oče: le čakaj, atku bom povedala ♪
- ateljé -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo ♪
- atenéj -a m (ẹ̑) vznes., redko znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja ♪
- atentát -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo ♪
- aterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati; pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost ♪
- atést -a m (ẹ̑) uradno pismeno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest; zdravniški atest; atest o kakovosti moke ♪
- atestát -a m (ȃ) zastar. spričevalo, potrdilo: kljub dobremu atestatu ni dobil službe ♪
6.880 6.905 6.930 6.955 6.980 7.005 7.030 7.055 7.080 7.105 
