Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (6.826-6.850) 
- ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
- antropofág -a m (ȃ) knjiž. ljudožerec, kanibal ♪
- antropofagíja -e ž (ȋ) knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem ♪
- antropológ -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog ♪
- antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
- anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala
svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- aparáten -tna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov ♪
- aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
- apárten -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica ♪
- apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
- apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
- apatít -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
- apelírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
- apéndiks -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič ♪
- aperçu -ja [apersí] m (ȋ) knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema ♪
- aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče ♪
- apetít -a m (ȋ) 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov ♪
- aplavdírati -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
- aplicíranje -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge ♪
- aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
- aplíka -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija ♪
- aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
- aplikatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela ♪
- apnánje -a s (ȃ) apnjenje, kalcifikacija: apnanje kislih tal ♪
6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 
