Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (680-704)


  1.      črpálkar  -ja m (ȃ) kdor dela pri črpalki: med počitnicami je delal kot črpalkar pri bencinski črpalki ♪
  2.      črpálnica  -e ž (ȃ) 1. stavba s črpalnimi napravami: otvoritev črpalnice za novi vodovod 2. zastar. črpalka ♪
  3.      črpálo  -a s (á) redko črpalka ♪
  4.      črtálast  -a -o prid. (á) dolg in ozek: črtalast klas ♦ bot. črtalasti list ♪
  5.      črtálce  -a s (ā) manjšalnica od črtalo: črtalce je privezano k tablici / na toaletni mizici so ležale pilice in črtalca ♪
  6.      črtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja pri črtanju, risanju: črtalna miza; črtalno orodje ♪
  7.      črtálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: pisati s črtalnikom 2. les. orodje za začrtavanje risov pri obdelavi lesa ♪
  8.      črtálo  -a s (á) 1. del pluga, ki navpično reže brazde: črtalo je zarezalo v zemljo ♦ agr. kolutasto črtalo 2. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: črtalo se je zlomilo // star. svinčnik, pisalo: pisati s črtalom 3. redko ravnilo: črtalo in trikotnik 4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za ustnice ♪
  9.      čvekálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: nerad je poslušal čvekalasto sosedo ♪
  10.      čvekálo  -a s (á) čvekač: birokratsko čvekalo ♪
  11.      dajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč ♪
  12.      dajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon ♪
  13.      dajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi ♪
  14.      dajálnik  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku ♪
  15.      dajálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica ♪
  16.      dajálo  -a s (á) zastar. taster, tipkalo (pri telegrafskem aparatu): udarjati po dajalu ♪
  17.      dálajláma  -e m (ȃ-á) v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame ♪
  18.      dáleč  prisl. (á) 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu: a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč; od daleč gledati, pozdravljati oddaleč / po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil oddaleč // izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz 2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj 3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka ● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj, dalje, dlje ♪
  19.      dálek  -a -o prid. (ā) star. daljen: daleki kraji / dalek odmev / daleka pot ♪
  20.      dáleko  in daléko prisl. (ā; ẹ̑) zastar. daleč: glas se čuje daleko / on je daleko najmočnejši nasprotnik ♪
  21.      daleko...  prvi del zloženk, raba peša daljno...: dalekosežen, dalekoviden ♪
  22.      dalekoséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) raba peša daljnosežen: dalekosežni načrti; dalekosežne posledice ♪
  23.      dalekoséžnost  -i ž (ẹ́) raba peša daljnosežnost: dalekosežnost zgodovinskih sprememb ♪
  24.      dalekovíden  -dna -o prid. (í ȋ) raba peša daljnoviden: očala za dalekovidne / dalekoviden mislec ♪
  25.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost ♪

   555 580 605 630 655 680 705 730 755 780  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA