Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (6.676-6.700)
- amfíbija -e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi ♪
- amfíbijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili ♪
- amfiteáter -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal ♪
- amfiteátrski -a -o prid. (á) amfiteatralen: amfiteatrsko prizorišče ♪
- ámfora -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje ♪
- amfotêren -rna -o prid. (ȇ) kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi ♪
- amí -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev ♪
- amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin ♪
- amíl -a m (ȋ) kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi ♪
- amílacetát -a m (ȋ-ȃ) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo ♪
- amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
- amino... ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
- amnestíja -e ž (ȋ) delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike ♪
- amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali amnestíran -a -o: amnestirane osebe ♪
- amnezíja -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija ♪
- ámnion -a m (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami ♪
- ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka ♪
- amónij -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
- amonít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
- ámor -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
- ámorček -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček ♪
- amorét -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti ♪
- amórfen -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
- Ámorjev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip ∙ knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je ♪
- amortizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776