Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (6.201-6.225)


  1.      zavalovéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. premakniti se v obliki valov: voda je zavalovela / krilo ji je zvonasto zavalovelo / ekspr. množica je nemirno zavalovela 2. ekspr. pojaviti se, oglasiti se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: zavaloveli so zvoki klavirja; brezoseb. med gledalci je zavalovelo ♪
  2.      zavalovíti  -ím dov., zavalóvil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti valove na čem: burja zavalovi gladino morja / veter je zavalovil listje 2. s prislovnim določilom povzročiti, da se kaj valujoč premakne: veter zavalovi meglice preko travnikov 3. ekspr. vznemiriti, razvneti: govor je zavalovil množico na trgu / nemir mu je zavalovil dušo ♪
  3.      zavaroválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo: zavarovalec in zavarovatelj 2. redko zavarovatelj: zavarovalec je zavarovancu že izplačal odškodnino ♪
  4.      zavaroválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavarovanje: zavarovalni pripomočki; zavarovalna vrv / zavarovalna dejavnost / zavarovalna pogodba / zavarovalni agent, zastopnik; zavarovalna doba čas trajanja zavarovanja in jamstva pri prostovoljnem zavarovanju; čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve, ki se upošteva pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja ♦ jur. zavarovalni primer primer, glede na katerega se zavaruje; zavarovalna vsota vsota, ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo ♪
  5.      zavaroválnica  -e ž (ȃ) organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja: zavarovalnica mu je izplačala odškodnino; dajatve, storitve zavarovalnice / splošna zavarovalnica; zavarovalnica za življenjska zavarovanja ♪
  6.      zavarovalnína  -e ž (ȋ) dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi: dobiti, izplačati zavarovalnino; upravičenec do zavarovalnine / požarna, starostna, življenjska zavarovalnina ♪
  7.      zavaroválniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavarovalnico ali zavarovalništvo: zavarovalniški posli / zavarovalniški cenilec, uradnik ♪
  8.      zavaroválništvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja: dohodki v zavarovalništvu; bančništvo in zavarovalništvo / pomorsko zavarovalništvo ♪
  9.      zavaroválstvo  -a [tudi u̯s] s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem: organiziranje zavarovalstva; zaposliti se v zavarovalstvu ♪
  10.      zavijálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj zavija: zavijalec v trgovini ◊ zool. trsni zavijalec trtni zavijač ♪
  11.      zavijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavijanje: zavijalni papir / zavijalni stroj ◊ avt. zavijalni pas prometni pas pred križiščem, v križišču za zavijanje; gozd. borova esasta zavijalna rja glivična bolezen, pri kateri se poganjki zlasti rdečega bora zvijajo v obliki črke S ♪
  12.      zavijálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) delavka, ki kaj zavija: zaposliti zavijalko ◊ gozd. borova zavijalka borova esasta zavijalna rja ♪
  13.      zavijálnica  -e ž (ȃ) prostor za zavijanje česa: delati v zavijalnici; sortirnica in zavijalnica ♪
  14.      zavirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj zavira: zaviralci so zaustavili voz / pospeševalci in zaviralci razvoja ♪
  15.      zavirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaviranje: raketa je opravila zaviralni manever / zaviralni vzvod; zaviralna naprava, raketa / zaviralna sila / publ. zaviralni momenti hitrejšega razvoja ♦ aer. zaviralno padalo padalo za dodatno zaviranje zlasti nekaterih reaktivnih letal, raketoplanov pri pristajanju; lit. zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet ♪
  16.      zavirálnik  -a m (ȃ) žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka: zavirati z zaviralnikom; ročica zaviralnika ● redko zavirati kmečki voz z zaviralnikom z zavorno verigo ♪
  17.      zavlačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavlačevanje: zavlačevalna taktika / zavlačevalni nameni ♪
  18.      zavojeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. osvajalec: fašistični zavojevalci; boj proti zavojevalcem / zavojevalec vrhov / zavojevalec ženskih src ♪
  19.      zavojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osvajalen: zavojevalni načrt; zavojevalna politika / zavojevalne vojne / zavojevalne čete ♪
  20.      zavojeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. osvajalski: zavojevalska vojska / zavojevalska politika ♪
  21.      zazibálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju: zibala ga je in mu pela zazibalko ♪
  22.      zazidálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zazidavo: zazidalni red / zazidalno področje področje, določeno za zazidavo; zazidalna parcela zazidljiva parcela ∙ knjiž. tak zazidalni način združuje modernizem in tradicionalizem način zidanja, pozidave ♦ urb. zazidalni načrt načrt, ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  23.      zaznamoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zaznamuje: zaznamovalci so naredili markacije; zaznamovalec dreves ♪
  24.      zazrcáliti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz // postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah ♪
  25.      zažigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj zažiga: zažigalec smeti, trave / zažigalec možnarjev 2. star. požigalec: zažigalca še niso našli ♪

   6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA