Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (6.126-6.150)
- zamrzoválnica -e ž (ȃ) prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: zamrzovalnica za meso; hladilnice in zamrzovalnice ♪
- zamrzoválnik -a m (ȃ) naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: dati meso v zamrzovalnik; vzeti zelenjavo iz zamrzovalnika; hladilnik z zamrzovalnikom ♪
- zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč ♪
- zanalizírati -am dov. (ȋ) narediti analizo, razčleniti: zanalizirati besedilo; podrobno zanalizirati gospodarske razmere / zanalizirati motive za tako ravnanje presoditi, oceniti ♪
- zaničeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor zaničuje: zaničevalec drugače mislečih ♪
- zaničeválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena zaničeválno prisl.: zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga ♪
- zanikálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna zanikálno prisl.: zanikalno odgovoriti na vprašanje ♪
- zanikoválec -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor kaj zanikuje: ta filozof je zanikovalec človekove svobodne volje / zanikovalec življenjske resničnosti / knjiž. med mladimi je bilo v tistem obdobju veliko zanikovalcev ♪
- zanikoválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje: pesnikov zanikovalni odnos do življenja / zanikovalna kretnja ♪
- zanikoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri ♪
- zanikoválstvo -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega: nasprotovati zanikovalstvu / pojav zanikovalstva v poeziji tistega časa ♪
- zaobalíti -ím dov., zaobálil (ȋ í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago ♪
- zaostajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zaostaja: priganjati zaostajalce / zaostajalec v razvoju ♪
- zaostálec -lca m (ȃ) knjiž. 1. kdor zaostane: v tabor so prihajali še zaostalci / zaostalec v rasti 2. nazadnjak, mračnjak: nasprotovanje zaostalca ♪
- zaostálež -a m (ȃ) knjiž. 1. kdor zaostane: priganjati zaostaleže 2. nazadnjak, mračnjak: ljudje ga imajo za zaostaleža ♪
- zaostáli -a -o prid. (á) ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki ◊ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej, ostane za njimi in ga ne brani drug kmet; šport. zaostala tekma tekma, ki glede na dogovorjeni čas ni odigrana ali je glede na dogovorjeni čas odigrana pozneje; sam.: njegov odpor do vsega zaostalega; prim. zaostati ♪
- zaostálost -i ž (á) stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost ♪
- zapalíti in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal 2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.: zapalivši pipo, je stopil iz hiše zapáljen -a -o: vas je bila med vojno zapaljena ♪
- zapeljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet ♪
- zapeljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
- zapirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj zapira: zapiralec konzerv ♪
- zapirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapiranje: zapiralni mehanizem dežnika / zapiralni čas ♦ teh. zapiralna loputa ♪
- zapirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; sfinkter: zapiralka zadnjika / mišica zapiralka 2. bot. vsaka od dveh celic, ki s spreminjajočo se obliko zapirata, odpirata listno režo: zapiralki ob listni reži / celica zapiralka ♪
- zapirálnik -a m (ȃ) priprava, s katero se kaj zapira: zapiralnik konzerv; zapiralnik za steklenice ♪
- zapirálo -a s (á) priprava za zapiranje česa: okensko zapiralo; zapiralo za vrata; ročica, zob zapirala / pipe in druga zapirala ♪
6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226