Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (6.126-6.150)



  1.      zamrzoválnica  -e ž () prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: zamrzovalnica za meso; hladilnice in zamrzovalnice
  2.      zamrzoválnik  -a m () naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: dati meso v zamrzovalnik; vzeti zelenjavo iz zamrzovalnika; hladilnik z zamrzovalnikom
  3.      zanalàšč  tudi zanálašč prisl. (; ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč
  4.      zanalizírati  -am dov. () narediti analizo, razčleniti: zanalizirati besedilo; podrobno zanalizirati gospodarske razmere / zanalizirati motive za tako ravnanje presoditi, oceniti
  5.      zaničeválec  -lca [c] m () kdor zaničuje: zaničevalec drugače mislečih
  6.      zaničeválen  -lna -o prid. () ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena zaničeválno prisl.: zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga
  7.      zanikálen  -lna -o prid. () knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna zanikálno prisl.: zanikalno odgovoriti na vprašanje
  8.      zanikoválec  -lca [c] m () nav. ekspr. kdor kaj zanikuje: ta filozof je zanikovalec človekove svobodne volje / zanikovalec življenjske resničnosti / knjiž. med mladimi je bilo v tistem obdobju veliko zanikovalcev
  9.      zanikoválen  -lna -o prid. () knjiž. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje: pesnikov zanikovalni odnos do življenja / zanikovalna kretnja
  10.      zanikoválski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri
  11.      zanikoválstvo  -a [s tudi ls] s () knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega: nasprotovati zanikovalstvu / pojav zanikovalstva v poeziji tistega časa
  12.      zaobalíti  -ím dov., zaobálil ( í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago
  13.      zaostajálec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor zaostaja: priganjati zaostajalce / zaostajalec v razvoju
  14.      zaostálec  -lca m () knjiž. 1. kdor zaostane: v tabor so prihajali še zaostalci / zaostalec v rasti 2. nazadnjak, mračnjak: nasprotovanje zaostalca
  15.      zaostál  -a m () knjiž. 1. kdor zaostane: priganjati zaostaleže 2. nazadnjak, mračnjak: ljudje ga imajo za zaostaleža
  16.      zaostáli  -a -o prid. (á) ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki ◊ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej, ostane za njimi in ga ne brani drug kmet; šport. zaostala tekma tekma, ki glede na dogovorjeni čas ni odigrana ali je glede na dogovorjeni čas odigrana pozneje; sam.: njegov odpor do vsega zaostalega; prim. zaostati
  17.      zaostálost  -i ž (á) stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost
  18.      zapalíti  in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. ( á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal 2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.: zapalivši pipo, je stopil iz hiše zapáljen -a -o: vas je bila med vojno zapaljena
  19.      zapeljeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet
  20.      zapeljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami
  21.      zapirálec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki kaj zapira: zapiralec konzerv
  22.      zapirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zapiranje: zapiralni mehanizem dežnika / zapiralni čas ♦ teh. zapiralna loputa
  23.      zapirálka  -e [k tudi lk] ž () 1. anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; sfinkter: zapiralka zadnjika / mišica zapiralka 2. bot. vsaka od dveh celic, ki s spreminjajočo se obliko zapirata, odpirata listno režo: zapiralki ob listni reži / celica zapiralka
  24.      zapirálnik  -a m () priprava, s katero se kaj zapira: zapiralnik konzerv; zapiralnik za steklenice
  25.      zapirálo  -a s (á) priprava za zapiranje česa: okensko zapiralo; zapiralo za vrata; ročica, zob zapirala / pipe in druga zapirala

   6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA