Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (6.101-6.125)



  1.      založáj  -a m () knjiž. zalogaj: žvečiti založaj / odrezal si je tri založaje kruha / prilegel bi se kak topel založaj jed, hrana
  2.      zalóžba  -e ž (ọ̑) 1. podjetje, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: ustanoviti založbo; urednik pri založbi / knjižna založba; založba kaset in plošč / Državna založba Slovenije // poslopje, prostori tega podjetja: vstopiti v založbo; srečala sta se pred založbo 2. glagolnik od založiti 6: založba knjig, tiskovin / delo je izšlo v založbi Modre ptice
  3.      zalóžben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na založbo: založbena dejavnost / založbeni recenzent
  4.      zalóžbin  -a -o (ọ̑) pridevnik od založba: založbina prodajna služba; založbina zbirka
  5.      zalóžek  -žka m (ọ̑) star. zalogaj: nesti založek v usta / jesti z majhnimi založki
  6.      zalóžen  -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zalogo: založno skladišče / založna hrana rezervna hranaagr. založno gnojenje gnojenje, pri katerem se dodaja rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu
  7.      založênost  -i ž (é) stanje založenega: primerjati založenost trgovin; izboljšati, povečati založenost tržišča; slaba založenost s surovinami
  8.      založíti  -ím dov., zalóžil ( í) 1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska 2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom // s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem 3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil 4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem 5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč dinarjev // dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške // star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar 6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije 7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico 8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti ● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastavitiigr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon založíti se ekspr. nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen ◊ igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon založèn -êna -o: založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar ∙ dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga
  9.      založníca  -e ž (í) ženska oblika od založnik: založnica časopisa, revije
  10.      založník  -a m (í) 1. kdor se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: ponuditi pesmi založniku; za svoj novi roman išče založnika; podpisati pogodbo z založnikom; založnik šolskih knjig 2. ekon., v zgodnjem kapitalizmu podjetnik, trgovec, ki zalaga delavca s surovinami, z delovnimi sredstvi za delo na domu: prevzemati surovine od založnika; založniki sitarjev
  11.      založníški  -a -o prid. () nanašajoč se na založnike ali založništvo: založniški delavci / publ. založniška hiša založba; založniško podjetje / založniški program / založniška dejavnost ◊ jur. založniška pogodba pogodba, s katero avtor prenese pravico za izdajanje avtorskega dela na založnika; zal. založniška enota celotna naklada kake knjige, letnika, časopisa
  12.      založníštvo  -a s () 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu // redko založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke 2. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu ● namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika
  13.      zalúbnik  -a m () nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki
  14.      zalúckati  -am dov. () pog., ekspr. zapiti: kar čez teden zasluži, v nedeljo zalucka
  15.      zalúčati  tudi zalučáti -am, in zalúčati -am dov. (ú á ú; ū ) vreči: zalučati kamen, kopje; zalučati torbo na tla, v kot / zalučati žogo visoko v zrak / zalučati komu očitke, žalitve v obraz
  16.      zalučíti  -ím dov., zalúčil ( í) star. vreči: zalučiti kamen; zalučiti kepo v okno / zalučiti komu resnico v obraz
  17.      zalúmpati  -am dov. () pog. zaveseljačiti, zapiti: zalumpal je ves denar / zalumpal se je s prijatelji in pozabil na težave
  18.      zalúska  -e ž (ū) knjiž. ploščat delček česa: ledene zaluske so letele daleč naokoli
  19.      zalúskati  -am dov. () nar. severozahodno zapraviti: vse, kar je zaslužil, je zaluskal
  20.      zalúskniti  -em dov.) zastar. zaloputniti: jezno je zalusknil vrata
  21.      zalúst  in zálust -ústi ž (; á ) nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo
  22.      zamálo  in za málo prisl. (á) 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža občutek užaljenosti zaradi neprimernosti česa: tudi vam bi bilo zamalo, če bi vas obrekovali; bilo mu je zamalo, da bi se opravičeval; ne bo se mu zdelo zamalo, če ga boš ustavil na cesti 2. star., z oslabljenim pomenom skoraj: pri takih zgodbah bi ga zamalo postalo strah / obvestilo je bilo tako majhno, da ga zamalo ni prezrla bi ga skoraj
  23.      zamáltati  -am [t in lt] dov. () zadelati z malto: zamaltal je reže med opekami zamáltan -a -o: zamaltana špranja v zidu ∙ redko zamaltana obleka zamazana z malto
  24.      zamenjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zamenjavo: zamenjalno blago ◊ mat. zamenjalna metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim
  25.      zamrzoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zamrzovanje: zamrzovalni postopek / zamrzovalna omara, skrinja omari, skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiagr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA