Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.930-5.954)



  1.      walter  gl. valter
  2.      zabalínati  -am dov. () ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti: celo popoldne je zabalinal
  3.      zabalíncati  -am dov. () nar. zabalinati: več ur je zabalincal
  4.      zabavalíšče  -a s (í) star. zabavišče: zabavališče z vrtiljaki
  5.      zabijálec  -lca [c] m () kdor kaj zabija: zabijalec žebljev ♦ grad. zabijalec pilotov
  6.      zabijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zabijanje: zabijalno orodje / zabijalna cev, zagozda
  7.      zabijálo  -a s (á) grad. naprava za zabijanje pilotov: motorno zabijalo; ogrodje zabijala
  8.      zadrgálica  -e ž () nar. 1. zanka, past: nastavljati zajcem zadrgalice 2. stiska, težava: bil je v taki zadrgalici, da ni več mislil na rešitev
  9.      zadrževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zadrževanje: zadrževalna naprava / taka usmeritev ima zadrževalen vpliv na gospodarstvo
  10.      zadrževálnik  -a m () grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod: jez zadrževalnika; voda v zadrževalniku / gradnja zadrževalnika / vodni zadrževalnik
  11.      zagáliti  -im dov. (á ā) knjiž., redko zagrniti, zakriti: zagaliti koga v kožuh zagáljen -a -o: postava, zagaljena v rjuho
  12.      zagalopírati  -am dov. () steči v galopu: konj je zagalopiral / ekspr. tako je zagalopiral, da ga ni bilo mogoče ustaviti zelo hitro stekel zagalopírati se ekspr. prenagliti se: s tem sklepom se je zagalopiral
  13.      zaganjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaganjanje: zaganjalna moč / zaganjalni motor; zaganjalna kljuka navadno pravokoten kos železa z ročico za zaganjanje glavnega motorja avtomobila; zaganjalna ročica
  14.      zaganjálnik  -a m () avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila: okvara zaganjalnika / avtomobilski zaganjalnik ◊ strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj
  15.      zagovarjálec  -lca [c tudi lc] m () po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: pomoč so iskali pri zagovarjalcih / zagovarjalec bolezni, kač
  16.      zagrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti // ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov
  17.      zahajalíšče  -a s (í) astr. zahodišče
  18.      zaháljiti  -im dov.) zastar. zagrniti, zakriti: zahaljiti koga v dolg plašč zaháljen -a -o: zahaljena postava; zahaljen v rjuho
  19.      zahvála  -e ž (ā) 1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pismena, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud 2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo 3. star., v medmetni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen
  20.      zahválen  -lna -o prid. (ā) nanašajoč se na zahvalo: zahvalne besede; zahvalna pesem soncu; zahvalno pismo ◊ rel. zahvalna molitev; zahvalna nedelja navadno prva nedelja v novembru, z mašo v zahvalo za dobro letino
  21.      zahvalíti se  in zahváliti se -im se dov. ( á) 1. izraziti hvaležnost: zahvaliti se darovalcu, rešitelju; zahvaliti se za denar, pomoč; pismeno se zahvaliti; star. zahvaliti komu, koga / zelo ste mi ustregli, se je zahvalil / ekspr. lepo se zahvalim za sporočilo se zahvaljujem 2. z dajalnikom in tožilnikom priznati koga ali kaj kot vzrok za kaj: za neljubo presenečenje se lahko zahvališ njim; samo vozniku se moramo zahvaliti, da smo ostali živi; star. njo imam zahvaliti za srečo 3. vljudno odkloniti, zavrniti kaj: zahvalil se je za ponujeno hrano, češ da ni lačen / ne, za takšno povabilo se lepo zahvalim se lepo zahvaljujem zahvalíti in zahváliti v medmetni rabi izraža a) hvaležnost, zadovoljstvo: boga zahvali, da se je vse srečno končalo / star. zelo ste bili prijazni, zahvalim hvala b) star. vljudno odklonitev, zavrnitev; hvala: ne bom pil, zahvalim ● otr. zahvaliti bogca v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo zahvalívši se star.: poslovil se je, zahvalivši se gostiteljem za lep sprejem zahváljen -a -o: zahvaljeni, da ste prišli; v krščanskem okolju Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav
  22.      zahváljati  -am nedov. (á) zastar. zahvaljevati se: zahvaljati darovalce
  23.      zahvaljevánje  -a s () glagolnik od zahvaljevati se: zahvaljevanje dobrotniku, gostitelju; po daljšem zahvaljevanju so se poslovili
  24.      zahvaljeváti se  -újem se nedov.) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre
  25.      zahválnica  -e ž () star. zahvalna pesem: peti zahvalnico soncu ◊ rel. zahvalna nedelja

   5.805 5.830 5.855 5.880 5.905 5.930 5.955 5.980 6.005 6.030  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA