Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (5.876-5.900) 
- vrtálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki vrta: dela kot vrtalec; vrtalec in rezkalec ♪
- vrtálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrtanje: vrtalna ekipa / vrtalni stolp; vrtalna ploščad / vrtalni stroj; vrtalno orodje ♦ mont. vrtalno dleto; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave ♪
- vrtálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki vrta: bila je zaposlena kot vrtalka 2. žarg., teh. vrtalnik: napraviti luknjo z vrtalko ◊ zool. (spužva) vrtalka majhna spužva, ki živi v luknjicah kamnov, ki jih izvrta z raztapljanjem apnenca, Cliona ♪
- vrtálnik -a m (ȃ) teh. stroj ali orodje za vrtanje: vrtati z vrtalnikom / ročni vrtalnik ♪
- vrtálo -a s (á) teh. orodje za vrtanje: narediti z vrtalom luknjo / vpeti sveder v vrtalo / kolenasto vrtalo ♪
- vsesálen -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na vsesanje: vsesalni postopek / vsesalna moč sesalnika sesalna ♦ strojn. vsesalni ventil sesalni ventil ♪
- vseznàl -ála [au̯] m (ȁ á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse ♪
- vseznàl -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik ♪
- vseználec -lca m (ȃ) knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec ♪
- vseználost -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
- vseználstvo -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: diletantsko, namišljeno vseznalstvo ♪
- vsipalíšče -a s (í) odprtina za vsipanje: pokriti vsipališče s pokrovom ♪
- vsrkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪
- vstajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vstaja: vstajalci so ropotali s stoli / spadati med zgodnje vstajalce ♪
- vstavljálnica -e ž (ȃ) uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev: dopolnjevanke, izpolnjevanke in vstavljalnice ♪
- vtalíti -ím dov., vtálil (ȋ í) teh. vstaviti navadno kovinski del v zmehčano, staljeno steklo, da se z njim sprime: vtaliti žico v stekleno paličko ♪
- vtikálo -a s (á) vtič: potegniti vtikalo iz vtičnice ♪
- vtiskoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vtiskuje: vtiskovalni stroj; vtiskovalno orodje / vtiskovalni postopek ♪
- vzbujálen -lna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na povzročanje magnetnega pretoka z električnim tokom: vzbujalni postopki / vzbujalni tok; vzbujalna napetost napetost, ki povzroči v vzbujalni tuljavi vzbujalni tok; vzbujalna tuljava ♪
- vzbujeválen -lna -o prid. (ȃ) elektr. vzbujalen: vzbujevalni tok; vzbujevalna napetost ♪
- vzbujeválnik -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik: imeti vzbujevalnik / srčni vzbujevalnik ♪
- vzdigoválen -lna -o prid. (ȃ) redko ki povzroča, omogoča dviganje; dvižen: vzdigovalna naprava ♪
- vzdrževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine ♪
- vzdrževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzdrževanje: redna vzdrževalna dela / obnovitveni in vzdrževalni stroški / vzdrževalna služba ♦ agr. vzdrževalna krma krma za ohranjanje normalnih življenjskih funkcij pri odraslih živalih ♪
- vzdrževálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od vzdrževalec: vzdrževalka družine ♪
5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 
