Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.855-5.879)


  1.      vokalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izgovoriti samoglasnike pri petju, govoru: razločno vokalizirati vokalizírati se lingv. postati iz soglasnika, zlasti zvočnika, samoglasnik: l se vokalizira // postati iz polglasnika sprednji ali zadnji samoglasnik ♪
  2.      vonjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaznavanje vonja: vonjalni organ, živec ♦ anat. vonjalne čutnice vohalne čutnice; med. vonjalna avra avra v obliki neprijetnih, čudnih vonjev; zool. vonjalna jamica vohalna jamica // nanašajoč se na oddajanje, dajanje vonja: vonjalne žleze živali ♪
  3.      vozál  -a [au̯] m (ȃ) nar. vozel: delati, narediti vozal / v vozal spleteni lasje ♪
  4.      vozálček  -čka [u̯č] m (ȃ) nar. dolenjsko vozelček, vozliček: narediti vozalček ♪
  5.      vpenjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpenjanje: vpenjalna naprava / vpenjalna dolžina ♦ les. vpenjalni voziček priprava pri polnojarmeniku za vpenjanje hlodov; strojn. vpenjalna glava del obdelovalnega stroja, v katerega se vpne orodje ali obdelovanec; teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana ♪
  6.      vpenjálo  -a s (á) strojn. priprava za vpenjanje orodja ali obdelovanca ♪
  7.      vpisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vpisuje: vpisovalec je izpolnil vprašalnik / vpisovalci vtisov v spominsko knjigo / publ. vpisovalec posojila ♪
  8.      vpisoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za vpisovanje: vpisovalna knjiga; izpolniti vpisovalno polo ♪
  9.      vprašálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko vpraševalec: povedati vprašalcu za pot ♪
  10.      vprašálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vprašanje, vpraševanje: vprašalna oblika / vprašalna pola ♦ lingv. vprašalni prislov, zaimek; vprašalni stavek ♪
  11.      vprašálnica  -e ž (ȃ) 1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: objaviti, sestaviti vprašalnico / anketna, dialektološka vprašalnica / raztrgati vprašalnico list, liste s takim besedilom 2. lingv. beseda, izraz, s katerim se vprašuje po čem ali ki uvaja vprašanje: ali, kdo, kdaj in druge vprašalnice / zaimenske vprašalnice; vprašalnice za sklone ♪
  12.      vprašálnik  -a m (ȃ) besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: razmnožiti, sestaviti vprašalnik / anketni vprašalnik; vprašalnik za raziskavo javnega mnenja // list, listi s takim besedilom: poslati komu vprašalnik; rubrike vprašalnika / izpolniti vprašalnik; vpisati v vprašalnik ♪
  13.      vpraševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vprašuje: povedati vpraševalcu za pot / vpraševalec pri anketiranju, intervjuju / izpitni vpraševalec izpraševalec ♪
  14.      vpraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpraševanje: vpraševalno zaporedje / vpraševalna metoda ♪
  15.      vpraševálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od vpraševalec: vpraševalka je zadovoljna z odgovori ♪
  16.      vračálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vrača: vračalna naprava ♪
  17.      vračálka  -e ž (ȃ) adm. tipka za vračanje voza pisalnega stroja za po eno mesto proti levi: pritisniti na vračalko ♪
  18.      vreščálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje ♪
  19.      vrezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vrezuje: vrezovalci imen v debla / po poklicu je vrezovalec graver; vrezovalec žigov ♪
  20.      vrezoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrezovanje: vrezovalna priprava ◊ elektr. vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
  21.      vročeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) adm., ptt kdor v predpisani obliki izroča pisemsko pošiljko, listino naslovniku: vročiti dokument po vročevalcu / delovno mesto kurirja vročevalca ♪
  22.      vrtálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki vrta: dela kot vrtalec; vrtalec in rezkalec ♪
  23.      vrtálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrtanje: vrtalna ekipa / vrtalni stolp; vrtalna ploščad / vrtalni stroj; vrtalno orodje ♦ mont. vrtalno dleto; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave ♪
  24.      vrtálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki vrta: bila je zaposlena kot vrtalka 2. žarg., teh. vrtalnik: napraviti luknjo z vrtalko ◊ zool. (spužva) vrtalka majhna spužva, ki živi v luknjicah kamnov, ki jih izvrta z raztapljanjem apnenca, Cliona ♪
  25.      vrtálnik  -a m (ȃ) teh. stroj ali orodje za vrtanje: vrtati z vrtalnikom / ročni vrtalnik ♪

   5.730 5.755 5.780 5.805 5.830 5.855 5.880 5.905 5.930 5.955  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA