Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.801-5.825)


  1.      verzálka  -e ž (ȃ) tisk. vélika črka: natisniti, staviti besedilo v verzalkah; napisati z verzalkami ∙ knjiž., ekspr. to delo bo v slovensko dramaturgijo zapisano z verzalkami bo imelo v njej pomembno mesto ♪
  2.      veslálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veslanje: veslalne priprave ♦ zool. veslalna ploščica sprijete migetalke pri rebračah, ki omogočajo lebdenje, počasnejše premikanje v vodi ♪
  3.      vestálka  -e ž (ȃ) pri starih Rimljanih vsaka od deviških svečenic, ki varujejo sveti ogenj v templju boginje Veste, zaščitnice družine: v bele tunike in škrlatne plašče oblečene vestalke ∙ knjiž. vestalka družinskega ognjišča mati ♪
  4.      vestálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vestalke: vestalska čistost, vestnost / vestalske device ♪
  5.      vestfálski  -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vestfalski mir mir, sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne ♪
  6.      vešálo  -a s (á) 1. mn. vislice: obesiti upornike na vešala / obsojen na smrt na vešalih / ekspr. biti zrel za vešala 2. redko obešalo: sneti zajemalko z vešala ◊ grad. ostrešje z vešali ostrešje s strešnim povezjem, pri katerem se obremenitev po sohah prenaša na natezno vez ♪
  7.      vezálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor veže: vezalec snopov 2. povezovalec: nastopil je kot vezalec oddaje ♪
  8.      vezálen  -lna -o prid. (ȃ) ki veže, povezuje: vezalna priprava / vezalne sile ♦ aer. vezalno pasovje pasovi, s katerimi se pritrdi padalo na telo; elektr. vezalni načrt načrt, ki prikazuje medsebojno povezavo električnih aparatov; lingv. vezalni veznik; vezalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža hkratno obstajanje ali zaporedje glede na prvi stavek ♪
  9.      vezálka  -e [drugi pomen u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ozek, trden, navadno tkan trak za zavezovanje čevljev: odvezati, vdeti vezalko; tovarna vezalk in trakov / čevlji na vezalke 2. ženska, ki veže: vezalka snopov ♪
  10.      vežbálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vadben: vežbalni prostor ♪
  11.      vežbalíšče  -a s (í) knjiž. vadišče: vaditi na vežbališču; vojaško vežbališče; vežbališče za športne konje ♪
  12.      víbrováljar  in víbro váljar -ja m (ȋ-á) žarg., teh. vibracijski valjar: delati z vibrovaljarjem ♪
  13.      víceadmirál  -a m (ȋ-ȃ) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala ♪
  14.      vicinálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. krajeven, stranski: vicinalna cesta, železnica ♪
  15.      vihálo  -a s (á) priprava za vihanje: vihalo za pločevino ♪
  16.      vínkalica  -e ž (ȋ) nar. zahodno ovinek: ni se mu ljubilo delati vinkalice in se je nameril kar naravnost / steza se je v vinkalicah dvigala na pobočje v serpentinah, vijugah ♪
  17.      virtuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. mogoč, potencialen: videti v drevescu virtualno drevo / virtualni učinek ◊ fiz. virtualni premik namišljeni majhen premik iz ravnovesne lege, kot ga dopuščajo vezi; virtualna slika navidezna slika; žel. virtualna dolžina proge dolžina proge, katere vzponi in krivine so preračunani v vodoravne in ravne odseke virtuálno prisl.: biti virtualno močnejši ♪
  18.      virtuálnost  -i ž (ȃ) knjiž. možnost, potencialnost: prehod iz virtualnosti v realnost ♪
  19.      viscerálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. droboven: visceralni živci; visceralne mišice / visceralni organi / visceralni občutki ♪
  20.      visôkokvalificíran  -a -o prid. (ō-ȋ) v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba: vodstveni in visokokvalificirani delavci ♪
  21.      vitálen  -lna -o prid., vitálnejši (ȃ) 1. ki je bistven za ohranjanje življenja: vitalni organi človeka; vitalni procesi v telesu; vitalne funkcije organov; vitalne potrebe bitja / vitalni deli rastline / vitalna moč življenjska // knjiž. ki je bistven za obstoj, nadaljnji potek česa; ključen, osnoven: vitalni pogoji za delo; to je za nas vitalno vprašanje 2. sposoben za življenje, obstajanje: vitalen rod; vitalna živalska vrsta / vitalna družba; vitalna narodna skupnost / hišna goba v lesu ni več vitalna živa 3. poln življenjske moči, volje do udejstvovanja: kdor se ukvarja s športom, je bolj vitalen; vitalna, razgibana osebnost; stara je, pa še zmeraj zelo vitalna / vitalna institucija ◊ filoz. vitalna sila življenjska sila; med. vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja; vitalna kapaciteta pljuč količina zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu; soc. vitalna statistika statistika, ki zbira in proučuje podatke o rojstvu, smrti, rodnosti, porokah prebivalstva; šport. vitalna točka pri karateju mesto na telesu, na katerem lahko uresničen udarec povzroči hudo poškodbo ♪
  22.      vitalíst  -a m (ȋ) pristaš vitalizma: zavračati nazore vitalistov ♪
  23.      vitalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na vitalizem: vitalistična filozofija; vitalistična biološka teorija / vitalistični pesnik, pripovednik / vitalistična lirika ♪
  24.      vitalitéta  -e ž (ẹ̑) publ. vitalnost: vitaliteta iglavcev; vitaliteta naroda / vitaliteta gospodarstva / njegova močna vitaliteta je premagala pasivnost drugih ♪
  25.      vitalízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, ki razlaga vse živo z učinkovanjem življenjske sile: zavračati vitalizem v biologiji; vitalizem in mehanicizem 2. knjiž. uveljavljanje, poudarjanje življenjske moči, življenja v vseh njegovih pojavnih oblikah v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: z vitalizmom se bojuje proti dogmatizmu in doktrinarstvu / pesniški, ustvarjalni vitalizem ♪

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA