Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (555-579)


  1.      brálstvo  -a [u̯s] s (ȃ) ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva ♪
  2.      brazdálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
  3.      brenčálo  -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom ♪
  4.      brenkálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala ♪
  5.      brezalkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva ♪
  6.      brezkonfesionálec  -lca m (ȃ) redko brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec ♪
  7.      brezkonfesionálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja ♪
  8.      brezkonfesionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi ♪
  9.      brezpálčen  -čna -o [u̯č] prid. (ȃ) ki je brez palca, palcev: brezpalčne rokavice ♪
  10.      brezpálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) nav. mn., redko brezpalčna rokavica ♪
  11.      breztálnost  -i ž (ā) knjiž., redko stanje brez trdnih načel: idejna breztalnost ♪
  12.      brisálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla ♪
  13.      brisálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
  14.      brisálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko ♪
  15.      brisálo  -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa ♪
  16.      brizgálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka ♪
  17.      brízgalica  -e ž (ȋ) redko brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom ♪
  18.      brizgálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka ♪
  19.      brizgálna  -e ž (ȃ) stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna ♪
  20.      brizgálnica  -e ž (ȃ) 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico ♪
  21.      brizgálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo ♪
  22.      brnjálo  -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar) ♪
  23.      brómkálij  -a m (ọ̑-á) zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: jemati bromkalij zoper nervoznost ♪
  24.      bronhiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke ♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma ♪
  25.      brózgalica  -e ž (ọ̑) redko plundra, brozga: brozgalica mu pronica v čevlje ♪

   430 455 480 505 530 555 580 605 630 655  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA