Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (551-575)


  1.      brálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani ♪
  2.      brálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
  3.      brálnica  -e ž (ȃ) star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico ♪
  4.      brálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  5.      brálstvo  -a [u̯s] s (ȃ) ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva ♪
  6.      brazdálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
  7.      brenčálo  -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom ♪
  8.      brenkálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala ♪
  9.      brezalkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva ♪
  10.      brezkonfesionálec  -lca m (ȃ) redko brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec ♪
  11.      brezkonfesionálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja ♪
  12.      brezkonfesionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi ♪
  13.      brezpálčen  -čna -o [u̯č] prid. (ȃ) ki je brez palca, palcev: brezpalčne rokavice ♪
  14.      brezpálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) nav. mn., redko brezpalčna rokavica ♪
  15.      breztálnost  -i ž (ā) knjiž., redko stanje brez trdnih načel: idejna breztalnost ♪
  16.      brisálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla ♪
  17.      brisálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
  18.      brisálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko ♪
  19.      brisálo  -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa ♪
  20.      brizgálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka ♪
  21.      brízgalica  -e ž (ȋ) redko brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom ♪
  22.      brizgálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka ♪
  23.      brizgálna  -e ž (ȃ) stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna ♪
  24.      brizgálnica  -e ž (ȃ) 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico ♪
  25.      brizgálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA