Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (5.505-5.529) 
- turmalínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalin ♦ min. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin ♪
- ubesedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine ♪
- ubijálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor ubije človeka: najti, ujeti ubijalca; morilci in ubijalci / bolezenski ubijalec; ubijalec iz ljubosumnosti 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi kaj duševnega: on je ubijalec najine ljubezni ♪
- ubijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubijanje: ubijalna sla / ubijalno orožje ♪
- ubijálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki ubije človeka: soditi ubijalki; požigalka in ubijalka ♪
- ubijálski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na ubijalce ali ubijanje: ubijalsko orodje, orožje / ubijalski pogled / ubijalski mraz zelo hud ♪
- ubirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. uglaševalec: ubiralec glasbil ♪
- ubirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov: ebenovinasta ubiralka; ubiralka na kitari, violini; prijemi na ubiralki ♪
- ublaževálen -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
- učinkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev ♪
- udaljíti se -ím se tudi událjiti se -im se dov., událjil se (ȋ í; ā ȃ) zastar. oddaljiti se: udaljiti se od družbe ♪
- udejstvoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon ♪
- ugibálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor kaj ugiba: ti si dober ugibalec / ugibalec ugank reševalec ♪
- uglaševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor uglašuje glasbene instrumente: uglaševalec klavirjev; dober uglaševalec ♪
- uglaševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka ♪
- uglaševálnik -a m (ȃ) muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobila ◊ elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner ♪
- uglaševálo -a s (á) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner ♪
- ugledalíščenje -a s (ȋ) glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov ♪
- ugledalíščiti -im dov. (í ȋ) knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je učinkovito ugledališčil besedilo ugledalíščen -a -o: ugledališčena poezija ♪
- ugovarjálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugovarja: pritrditi ugovarjalcu / ekspr. bil je večni ugovarjalec vedno je ugovarjal ♪
- ujalovíti -ím nedov., ujalóvil (ȋ í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ujaloviti samico ♪
- ujemálen -lna -o prid. (ȃ) lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico ♪
- ukalíti 1 -ím dov., ukálil (ȋ í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil ♪
- ukalíti 2 -ím dov., ukálil (ȋ í) zakaliti: ukaliti sabljo, sekiro ♪
- ukalúpiti -im dov. (ū ȗ) ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo ukalúpljen -a -o: ukalupljen postopek; njegove pesmi so pogosto ukalupljene ♪
5.380 5.405 5.430 5.455 5.480 5.505 5.530 5.555 5.580 5.605