Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.451-5.475)


  1.      totálka  -e ž (ȃ) žarg., avt. stopnja poškodovanosti avtomobila, pri kateri ga ni mogoče, ni vredno popravljati: zavarovalnica mu je priznala totalko / v povedni rabi avtomobil je totalka ♪
  2.      totálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. popolnost: totalnost razdejanja 2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem // celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva totalnost otroka vse njegove značilnosti, življenjske okoliščine 3. kar je celovito: moralna zavest je v sebi razčlenjena totalnost; gledati na bit in zavest kot na dve totalnosti ♪
  3.      tradicionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪
  4.      tradicionalíst  -a m (ȋ) kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti ♪
  5.      tradicionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tradicionaliste ali tradicionalizem: tradicionalistično pojmovanje / redko tradicionalistična morala tradicionalna ♪
  6.      tradicionalízem  -zma m (ȋ) vztrajanje pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: očitati komu tradicionalizem; tradicionalizem v gledališču, telesni kulturi, slikarstvu / podeželski tradicionalizem ♪
  7.      tradicionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo ♪
  8.      trálala  medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala ♪
  9.      transcendentálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija // ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim ♪
  10.      transcendentalízem  -zma m (ȋ) filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja: sestavine, vpliv transcendentalizma / Kantov transcendentalizem ♪
  11.      transcendentálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije 2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost ♪
  12.      tránskontinentálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo: transkontinentalni zračni prevoz; transkontinentalna proga New York—San Francisco ♪
  13.      transverzála  -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
  14.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  15.      trcálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) čeb. priprava za spravljanje medu iz satja; točilo: vrteti trcalnico ♪
  16.      trepálka  -e ž (ȃ) nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke ♪
  17.      trepálnica  -e ž (ȃ) dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke ♪
  18.      trepálničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob ♪
  19.      trepálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah ♪
  20.      tresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: tresalni stroj; tresalno sito ♪
  21.      treskálnik  -a [u̯n] m (ȃ) etn. stojalo za goreče trske; čelešnik: trsko je pritrdil v železen treskalnik ♪
  22.      trgálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec pri trgalniku: po poklicu je trgalec tekstilnih vlaken 2. tekst. trgalnik: s trgalcem trgati stare krpe ♪
  23.      trgálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trganje: trgalni postopek / trgalna trdnost vrvi ♦ metal. trgalni preizkus preizkus, pri kakšni obremenitvi se predmet pretrga; teh. trgalni stroj stroj za preizkušanje natezne in tlačne trdnosti materiala; tekst. trgalni stroj trgalnik ♪
  24.      trgálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. delavka pri trgalniku: dela kot trgalka 2. redko trgačica: po vinogradu se je razlegala pesem trgalk ♪
  25.      trgálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za trganje tekstilnih odpadkov: zbirati stare cunje, volnene pletenine za trgalnico; delati v trgalnici ♪

   5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA