Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.430-5.454)



  1.      tolkálce  -a [k] s (ā) manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce ♦ muz. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo
  2.      tolkálec  -lca [k-lc tudi k-c] m () kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci
  3.      tolkálo  -a [k] s (á) 1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih 2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo 3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala
  4.      tonálen  -lna -o prid. () muz. melodično in harmonsko urejen na osnovi določene tonalitete: tonalna skladba / tonalni sistem tonálno prisl.: tonalno skladati
  5.      tonalít  -a m () petr. globočnina, sestavljena iz plagioklaza, kremena in rogovače ali biotita: lomiti tonalit; pohorski tonalit
  6.      tonalíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami
  7.      tonalitéta  -e ž (ẹ̑) muz. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko: tonaliteta skladbe / skladba je v C-durovi tonaliteti; osnovna tonaliteta je h-mol
  8.      tonálnost  -i ž () 1. muz. melodična in harmonska urejenost na osnovi določene tonalitete: v njegovih skladbah se prepletata tonalnost in atonalnost 2. um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni: tonalnost slike; barvno polnost nadomešča siva tonalnost ● knjiž. ponavljanje teh besed daje pesmi čustveno tonalnost obarvanost
  9.      torakálen  -lna -o prid. () anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija
  10.      totál  -a m () film. izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; splošni plan: total in detajl
  11.      totálen  -lna -o prid. () knjiž. 1. popoln: imeti totalen pregled nad dogajanjem / totalna prepoved jedrskih poskusov / totalno uničenje / totalna harmonija; totalno ravnovesje / totalna zmota 2. celovit, celosten: raziskovanje totalnih družbenih struktur / totalna revolucija / totalni človek človek, ki je vsestransko razvit, osveščen, dejaven // celoten: izračunati totalno napako iz delnih 3. redko totalitaren: totalna oblast / totalna država ◊ fiz. totalni odboj popolni odboj; gled. totalno gledališče gledališče, ki pri uprizoritvah enakovredno uporablja vsa gledališka sredstva, besedilo pa le kot scenarij; šport. totalno gibanje gibanje, pri katerem sodeluje celo telo; voj. totalna vojna vojna, ki zajame vso napadeno državo in v kateri napadalec uporablja vsa sredstva neglede na mednarodno vojno pravo totálno prisl.: totalno pozabiti; biti totalno pijan, slep
  12.      totalitáren  -rna -o prid. () 1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: totalitarni režim; totalitarna oblast / totalitarna država / totalitarne metode totalitarističnevoj. totalitarna vojna totalna vojna 2. knjiž. ki vse podreja določenim ciljem: totalitarni svetovni nazor / totalitarni junak; totalitarna družba
  13.      totalitaríst  -a m () pristaš totalitarizma: njegovi junaki so politični totalitaristi; totalitarist in nekonformist
  14.      totalitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na totalitarizem: totalitaristična država / totalitaristični teror; totalitaristične metode / totalitaristični režim totalitarni režim
  15.      totalitarízem  -zma m () politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: boriti se proti totalitarizmu; fašistični totalitarizem
  16.      totalitárnost  -i ž () značilnost totalitarnega: totalitarnost režima / spremembe vodijo v totalitarnost totalitarizem
  17.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
  18.      totalizácija  -e ž (á) glagolnik od totalizirati: totalizacija informacijske mreže; totalizacija tehnološkega razvoja
  19.      totalizátor  -ja m () zlasti v zahodnih deželah naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju // urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju ◊ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju
  20.      totalizíranje  -a s () glagolnik od totalizirati: totaliziranje vojaškega spopada
  21.      totalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: gledališče je skušalo svet totalizirati; shema ne totalizira pojava 2. narediti, da kaj zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: totalizirati oblast; vojna se totalizira ● knjiž., redko človek se hoče v svetu totalizirati se v celoti uresničiti totalizirajóč -a -e: totalizirajoče stališče
  22.      totálka  -e ž () žarg., avt. stopnja poškodovanosti avtomobila, pri kateri ga ni mogoče, ni vredno popravljati: zavarovalnica mu je priznala totalko / v povedni rabi avtomobil je totalka
  23.      totálnost  -i ž () knjiž. 1. popolnost: totalnost razdejanja 2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem // celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva totalnost otroka vse njegove značilnosti, življenjske okoliščine 3. kar je celovito: moralna zavest je v sebi razčlenjena totalnost; gledati na bit in zavest kot na dve totalnosti
  24.      tradicionálen  -lna -o prid. () 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik
  25.      tradicionalíst  -a m () kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti

   5.305 5.330 5.355 5.380 5.405 5.430 5.455 5.480 5.505 5.530  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA