Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.405-5.429)


  1.      tiskálnik  -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave: izpisati, natisniti na tiskalniku / laserski tiskalnik ♪
  2.      tiskálo  -a s (á) tisk. naprava, s katero se dosega potrebni tlak za prenos tiskarske barve na tiskovni material: stroj s ploščatim, valjastim tiskalom ♪
  3.      tistihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja ♪
  4.      tjàle  prisl. (ȁ) ekspr. tja: poglej tjale; stopi tjale k oknu / tjale gor je šel / prišel bo tjale okoli novega leta ♪
  5.      tkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s tkanjem: njegov ded je bil tkalec; tkalec preprog; predilec in tkalec / ročni, strojni tkalec / tkalec žice ◊ zool. tkalci v Afriki, Indiji, Avstraliji živeče ptice, ki spletajo vrečasta gnezda, Ploceidae; družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius ♪
  6.      tkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje: tkalna tehnika / tkalni stroj ♪
  7.      tkálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka ♪
  8.      tkálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪
  9.      tkálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo: tkalska industrija / tkalski stroj / tkalski tehnik ♦ obrt. tkalski vozel vozel, s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; tekst. (tkalski) čolniček priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti ♪
  10.      tkálstvo  -a [tudi u̯s] s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo ♪
  11.      tlakoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci ♪
  12.      tlakoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
  13.      tnála  -e ž (á) tnalo: sekati drva na tnali / mesarska tnala / pospraviti po tnali ♪
  14.      tnálce  -a s (á) manjšalnica od tnalo: sekati drva na tnalcu ♪
  15.      tnálica  -e ž (á) tnalce: zasaditi sekirico v tnalico ♪
  16.      tnálo  -a s (á) 1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo ∙ dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja // navadno s prilastkom temu podoben podstavek, na katerem se seka, reže: presekati kost na tnalu / kleparsko, mesarsko tnalo 2. prostor za sekanje, cepljenje drv: pospraviti tnalo; pripeljati drva na tnalo 3. slabš. neumen, okoren človek: izšolala ga bosta, da ne bo tako tnalo kot onadva / kot psovka tnalo neotesano ♪
  17.      tnalovína  -e ž (í) z zemljo pomešani lesni odpadki, nastali ob sekanju, cepljenju drv na tnalu: spravljati tnalovino na kup; gnojiti s tnalovino ♪
  18.      tnálovka  -e ž (á) vrtn. mešanica preperelih delov lesa in zemlje: pognojiti s tnalovko ♪
  19.      toaléta  -e ž (ẹ̑) 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta 2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto // knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu ♪
  20.      toaléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir ♪
  21.      tobrálko  -a m (ȃ) tekst. tanek bombažni batist: poletna obleka iz tobralka ♪
  22.      točkálnik  -a m (ȃ) teh. stroj za točkovno varjenje ♪
  23.      točkálo  -a s (á) teh. jeklen klin za označevanje točk na površini kovine: s točkalom označiti mesta za vrtanje ♪
  24.      točkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor točkuje: točkovalci stanovanj ♪
  25.      točkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪

   5.280 5.305 5.330 5.355 5.380 5.405 5.430 5.455 5.480 5.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA