Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (5.376-5.400)
- tercijálec -lca m (ȃ) slabš. pretirano pobožen, svetohlinski človek: biti tercijalec; svetohlinci in tercijalci ♪
- tercijálka -e ž (ȃ) slabš. pretirano pobožna, svetohlinska ženska: na starost je postala tercijalka; opravljiva tercijalka ♪
- tercijálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo: tercijalski predsodki / tercijalska družina ♪
- tercijálstvo -a s (ȃ) slabš. pretirana, svetohlinska pobožnost: sovražiti tercijalstvo; hinavsko tercijalstvo ♪
- teritál -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala ♪
- teritoriálec -lca m (ȃ) voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev ♪
- teritoriálen -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morje ◊ jur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne ♪
- teritorializírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala ♪
- terjálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj terja: izplačati terjalce; neizprosen terjalec / terjalec pravic ♪
- terjálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. zahteven: biti kos terjalni nalogi ♪
- termálen -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec ♪
- termálka -e ž (ȃ) knjiž., redko termovka: termalka z vročim čajem ♪
- terminál -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal ♪
- terminálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča 2. knjiž. končen: terminalna postaja ♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni ♪
- têrmocentrála -e ž (ȇ-ȃ) termoelektrarna: termocentrala obratuje; zmogljivost termocentrale ♪
- tesalíšče -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami ♪
- tetragonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni ♪
- tetralogíja -e ž (ȋ) snovno, vsebinsko povezana skupina štirih umetniških del, zlasti literarnih: igrati, napisati tetralogijo; Kranjčeva tetralogija ♪
- tezálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) zastar. natezalnica: dati, položiti na tezalnico / tezalnica duha ♪
- tipálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipanje: tipalna sposobnost / tipalni organ / tipalne in iskalne naprave ♦ anat. tipalne brbončice brbončice na površini kože; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo ♪
- tipálka -e ž (ȃ) 1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: raki imajo dva para tipalk; tipalke metulja; pren., ekspr. proizvajalci avtomobilov so iztegovali svoje tipalke na različne trge 2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje električne napetosti: s tipalko se dotakniti obeh polov baterije ♪
- tipálnica -e ž (ȃ) nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice; dolge, nitaste, pahljačaste tipalnice; pren., ekspr. tajna obveščevalna služba je imela povsod svoje tipalnice ♦ zool. v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih ♪
- tipálo -a s (á) 1. tipalni organ: okušalo in tipalo 2. fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo / temperaturno, tlačno tipalo ♦ teh. votlinsko tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin ♪
- tipkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipkanje: tipkalna priprava / redko tipkalni stroj pisalni stroj ♪
- tipkálnica -e ž (ȃ) redko tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico ♪
5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476