Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (530-554) 
- biválnica -e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge ♪
- blískalica -e ž (ȋ) fot. bliskovna luč: sprožiti bliskalico; elektronska bliskalica ♪
- bljuválen -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo ♪
- bljuválo -a s (á) sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo; močno bljuvalo ♪
- bodálast -a -o prid. (á) podoben bodalu: dolgi in bodalasti zobje ♪
- bodálce -a s (ā) manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce; pas z bodalcem ♪
- bódalica -e ž (ọ̑) bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis ♪
- bodálnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev ♪
- bodálo -a s (á) nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh: nastaviti bodalo na prsi; vtakniti bodalo v nožnico; sunek z ostrim bodalom ♪
- bojevalíšče -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
- bokál -a [au̯ tudi al] m (ȃ) nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen ♪
- bokálnica -e [u̯n] ž (ȃ) gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi ♪
- bordonál -a m (ȃ) les. na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo ♪
- boreál -a m (ȃ) geol. prva toplejša doba ob koncu pleistocena: toplo podnebje v borealu ♪
- boreálen -lna -o prid. (ȃ) bot., geogr. značilen za severno poloblo: borealni iglasti gozd; borealna klima ♪
- borsalíno -a m (ȋ) moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine: mož z borsalinom ♪
- brahiálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija ♪
- brahikefálen -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja ♪
- brahikefálnost -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost ♪
- brálčev -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje ♪
- brálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst ♪
- brálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani ♪
- brálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
- brálnica -e ž (ȃ) star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico ♪
- brálnik -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
405 430 455 480 505 530 555 580 605 630