Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (5.280-5.304) 
- špecialen ipd. gl. specialen ipd. ♪
- špirala ipd. gl. spirala ipd. ♪
- špitál -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
- špitálar -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
- špitálski -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo ♪
- štála -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena ♪
- štálica -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti ♪
- štalínka -e ž (ȋ) nar. vzhodno svinjak: čistiti štalinko ♪
- štibál -a m (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali ♪
- štibála -e ž (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale ♪
- štíridimenzionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet ♪
- štírikanálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. štirisleden: štirikanalni magnetofon / štirikanalno predvajanje, snemanje ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štíriváljen -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
- štúrmbataljón -a m (ú-ọ̑) v stari Avstriji bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih; jurišni bataljon: v prvi svetovni vojni je bil komandant šturmbataljona ♪
- takalíkati -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: takalikati kroglico po tleh ♪
- tál -a m (á) nar. del: razdeliti hlebec na štiri tale; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež // parcela: peljal je čez njegov tal ♪
- tál -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme ♪
- tálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
- talár -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar ∙ ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu ♪
- tálasoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa ♪
- tálati -am nedov. (á) nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
- tále tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma-
(dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste
odgovarjali ♪
- tálec -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami ♪
- tálele tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma-
(dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila ♪
5.155 5.180 5.205 5.230 5.255 5.280 5.305 5.330 5.355 5.380