Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (5.251-5.275) 
- šepetálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
- šepetálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra ♪
- šepetálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
- šepetálnica -e ž (ȃ) gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico ♪
- šepetálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
- šéstváljen -jna -o prid. (ẹ̑-ȃ) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor ♪
- šetálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
- šetalíšče -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče ♪
- šiválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s šivanjem: šivalec usnjene konfekcije / strojni šivalec ♪
- šiválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šivanje: šivalni tečaj / šivalni pribor, stroj; šivalna košarica; šivalna mizica ♪
- šiválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s šivanjem: likalka in šivalka pletenin / strojna šivalka ♪
- šiválna -e ž (ȃ) 1. redko šivalnica: delavke iz šivalne 2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno ♪
- šiválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat za šivanje: v novem poslopju sta šivalnica in likalnica; šivalnica perila ♪
- šiválnik -a m (ȃ) knjiž., redko šivalni stroj: drdranje šivalnika ♪
- škalír -ja m (ȋ) nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem ♪
- škandál -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
- škandálček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪
- škandálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno ♪
- škandalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi ♪
- škandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom ♪
- škandalózen -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek ♪
- škandalóznost -i ž (ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo ♪
- škrebetálka -e [u̯k] ž (ȃ) nar. prekmursko raglja: vrteti škrebetalko ♪
- škripálo -a s (á) slabš. glasbilo, zlasti violina: kdaj bo utihnilo to škripalo ♪
- špaléta -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta ♪
5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 
