Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (5.226-5.250)


  1.      šálčka  -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: šalčka za kavo ♪
  2.      šálež  -a m (ȃ) knjiž. šaljivec: zloben šalež ♪
  3.      šálica 1 -e ž (á) ekspr. manjšalnica od šala: duhovita šalica ♪
  4.      šálica 2 -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice ♪
  5.      šalíti se  in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
  6.      šaljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv // ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran 2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu ● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma šaljívo prisl.: šaljivo govoriti, vprašati ♦ muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo ♪
  7.      šaljívec  -vca m (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec ♪
  8.      šaljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od šaljivec: znana šaljivka 2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja 3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval šaljivke in povesti; šaljivke in zbadljivke ♪
  9.      šaljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost šaljivega človeka: njegova šaljivost je bila ljudem všeč; šaljivost in nagajivost / šaljivost zgodbe ♪
  10.      šalobárda  -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
  11.      šalobáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
  12.      šaloígra  -e ž (ȋ) star. veseloigra: igrati, napisati šaloigro ♪
  13.      šalótka  -e ž (ọ̑) čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko ♪
  14.      šálter  -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
  15.      šálterski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šalter: šaltersko poslovanje / šalterski delavec delavec, ki dela pri okencu ♪
  16.      šalúpa  -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
  17.      šálvare  -var ž mn. (ȃ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare ♪
  18.      ščipálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec ♪
  19.      ščipálen  -lna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče ♪
  20.      ščipálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica ♪
  21.      ščipálnica  -e ž (ȃ) mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih ♪
  22.      ščipálnik  -a m (ȃ) očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico ◊ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče ♪
  23.      ščuválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) hujskač: prijeli so nekaj ščuvalcev in kalivcev miru / vojni ščuvalci ♪
  24.      ščuválen  -lna -o prid. (ȃ) hujskaški: ščuvalen govor ♪
  25.      šepetálčev  -a -o [u̯č tudi lč] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina ♪

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA