Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.980-5.004) 
- sociálnoskŕbstven -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na socialno skrbstvo: socialnoskrbstveno delo / socialnoskrbstveni občinski organ ♪
- sociálnost -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti ♪
- sociálnovárstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja ♪
- sociálnovzgójen -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature ♪
- sociálnozdrávstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova ♪
- sociálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest ♪
- sociálpatriót -a m (ȃ-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite ♪
- sòcrealístičen -čna -o prid. (ȍ-í) publ. nanašajoč se na socialistični realizem: socrealistični romani; socrealistične slike / socrealistični optimizem ♪
- sòcrealízem -zma m (ȍ-ȋ) publ. socialistični realizem: sovjetski socrealizem / idejne in vzgojne zahteve socrealizma ♪
- sodeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju ♪
- sòigrálec -lca [u̯c] m (ȍ-ȃ) igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na tovariše ♪
- sòigrálka -e [u̯k] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soigralec: v tem filmu so mu dali dobro soigralko / tovariški odnos do soigralk na tekmah / knjiž. mati je otrokova prva soigralka tovarišica pri igranju ♪
- sòizvajálec -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izvajalec česa: soizvajalec glasbenega dela / stavba ni bila pravočasno dograjena, ker se soizvajalec ni držal roka ♪
- sóloplesálec in sólo plesálec -lca [u̯c tudi lc] m (ọ̑-ȃ) plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim: biti anžagiran kot soloplesalec ♪
- sóloplesálka in sólo plesálka -e [u̯k tudi lk] ž (ọ̑-ȃ) plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim: nastopati kot soloplesalka ♪
- sòoblikoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti ♪
- sòoblikoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sooblikovalec: sooblikovalka arboretuma ♪
- sòplesálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem ♪
- sòplesálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soplesalec: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko ♪
- sòplezálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu ♪
- sòplezálka -e [u̯k in lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soplezalec: poskušal je rešiti onemoglo soplezalko ♪
- sòporočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor ima, pripravi koreferat: določiti soporočevalce ♪
- sòspálec -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev ♪
- sòstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
- sòstanoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
4.855 4.880 4.905 4.930 4.955 4.980 5.005 5.030 5.055 5.080