Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (4.880-4.904)



  1.      skála 2 -e ž (á) 1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala 2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev ◊ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji; muz. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala
  2.      skálar  -ja m () kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar
  3.      skalár  -ja m (ā) mat. količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom: masa, temperatura in drugi skalarji; skalarji in vektorji
  4.      skaláren  -rna -o prid. () mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom
  5.      skalárka  -e ž () zool. akvarijska riba z visokimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, Pterophyllum scalare
  6.      skálast  -a -o prid. (á) podoben skali: skalast kamen
  7.      skaláš  -a m (á) 1. nekdaj član alpinističnega kluba Skala: obiskali so grobove umrlih skalašev 2. zastar. plezalec, alpinist: bil je spreten skal
  8.      skaláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skalaše: član skalaškega kluba / skalaška smer plezalna smer
  9.      skálba  -e ž () zastar. jama, kotanja, zlasti v gorskem svetu: jeleni so hodili pit vodo k skalbi
  10.      skáld  -a m () srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec: jezik starih skaldov
  11.      skálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini ♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris skálno prisl.: bil je skalno trden, odločen
  12.      skálen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na skala2: skalna razdelitev
  13.      skálica  -e ž (á) 1. ekspr. manjšalnica od skala1: preplezati skalico; stati na skalici 2. star. skril: s skalicami krita streha
  14.      skalína  -e ž (í) knjiž. (velika) skala: skalina se kruši; na skalinah je bil sneg; ostre skaline / plezati po skalini
  15.      skalítev 1 -tve ž () glagolnik od skaliti1: skalitev vode ♦ med. skalitev leče
  16.      skalítev 2 -tve ž () glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi
  17.      skalíti 1 -ím dov., skálil ( í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
  18.      skalíti 2 -ím dov., skálil ( í) vzkaliti, vzkliti: pšenica je že skalila / seme skali / krompir v kleti je skalil pognal cime; pren., pesn. seme zla je skalilo skaljèn -êna -o: skaljen ječmen
  19.      skalíti 3 -ím dov., skálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj
  20.      skálje  -a s () 1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano 2. nar. prekmursko trske: zanetiti ogenj s skaljem
  21.      skalkulirati  gl. izkalkulirati
  22.      skálnat  -a -o prid. () 1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
  23.      skálnica  -e ž () knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
  24.      skálnik  -a m () knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice
  25.      skalnják  tudi skálnjak -a m (á; ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak

   4.755 4.780 4.805 4.830 4.855 4.880 4.905 4.930 4.955 4.980  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA