Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (4.776-4.800)



  1.      sejálec  -lca [c] m () 1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska // ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora 2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto
  2.      sejálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sejanje1: posejati seme v sejalne zabojčke / sejalne naprave / sejalni stroj
  3.      sejálka  -e [k] ž () ženska, ki seje: spretne sejalke / sejalka moke; pren., ekspr. sejalka ljudske izobrazbe
  4.      sejálnica  -e [drugi pomen n tudi ln] ž () 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
  5.      sejálnik  -a m () agr. stroj za sejanje: s sejalnikom je hitro posejal / traktorski sejalnik
  6.      sekálce  -a s (ā) manjšalnica od sekalo: dleta in sekalca
  7.      sekálec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti
  8.      sekálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sekanje: sekalno orodje / sekalni stroj ♦ agr. sekalni kosilnik kosilnik, ki z rezili na ležeči osi kosi, seklja travo, koruznico
  9.      sekálnica  -e ž () 1. prostor, obrat za sekanje: delati v sekalnici 2. stroj za sekanje: električna sekalnica za meso 3. knjiž. kuhinjska deska: pospravila je z mize kruh in sekalnico
  10.      sekálnik  -a m () stroj za sekanje: sekalnik pločevine ♦ les. stroj za sekanje manj vrednega tehničnega lesa v sekance
  11.      sekálo  -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo
  12.      seksagezimálen  -lna -o prid. () mat. ki ima za osnovo število šestdeset: seksagezimalni sistem; seksagezimalna delitev
  13.      seksuálen  -lna -o prid. () spolen: seksualna zrelost / seksualni užitki; seksualne potrebe, želje; seksualna privlačnost; seksualno življenje / seksualni prestopnik; seksualna razbrzdanost / seksualna morala; seksualna vzgoja ∙ seksualna revolucija zelo sproščeno gledanje na spolnost seksuálno prisl.: seksualno se izživljati
  14.      seksualízem  -zma m () knjiž. poudarjanje spolnosti: protest proti seksualizmu v umetnosti / alkoholizem in seksualizem pri mladih spolno izživljanje
  15.      seksualizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. gledati na kaj s stališča spolnosti: seksualizirati človeka seksualizíran -a -o: seksualizirano prijateljstvo
  16.      seksuálnost  -i ž () spolnost: stopnje v razvoju seksualnosti / človek z zelo razvito seksualnostjo spolnim nagonom / perverzna seksualnost
  17.      semestrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program
  18.      sémifinále  -a m (ẹ̑-) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu; polfinale
  19.      sémifinalíst  -a m (ẹ̑-) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu; polfinalist
  20.      sénegalski  in senegálski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Senegal: senegalski prebivalci ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
  21.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  22.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  23.      sentimentálen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  24.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  25.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA