Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (4.630-4.654)


  1.      rezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezanje: rezalno orodje / rezalni stroj za furnir, papir ♦ strojn. rezalna hitrost hitrost gibanja rezila glede na obdelovanec; rezalno olje olje za hlajenje, mazanje pri obdelovanju kovin ♪
  2.      rezalíšče  -a s (í) navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje: ladjo bodo demontirali v rezališču / rezališče starih ladij ♪
  3.      rezálnica  -e ž (ȃ) 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo ♪
  4.      rezálnik  -a m (ȃ) stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici ♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom ♪
  5.      rezálo  -a s (á) priprava za rezanje: z rezalom obrezovati, vrezovati; rezalo za steklo ∙ zastar. nož ima različna rezala rezila ♪
  6.      rezidenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje ♪
  7.      rezkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec ♪
  8.      rezkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
  9.      rezkálnik  -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
  10.      rezkálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
  11.      riál  -a m (ȃ) denarna enota Irana in nekaterih arabskih držav: to stane dva riala ♪
  12.      risálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem ◊ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve ♪
  13.      risálnica  -e ž (ȃ) prostor za risanje: opremiti risalnico; risalnice v projektivnem biroju ♪
  14.      risálnik  -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki zapisuje rezultate s krivuljami: narisati spremenljivke z risalnikom / risalnik krivulj ♪
  15.      risálo  -a s (á) priprava za risanje: barvno risalo; jekleno risalo; risalo in čopič ♦ um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico ♪
  16.      rituál  -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik ♪
  17.      rituálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪
  18.      ritualízem  -zma m (ȋ) rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma ♪
  19.      rivál  -a m (ȃ) knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija ♪
  20.      riválinja  -e ž (ȃ) knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja ♪
  21.      rivalitéta  -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete ● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja ♪
  22.      rivalizírati  -am nedov. (ȋ) publ. tekmovati, kosati se: rivalizirajo med seboj, kdo bo boljši ♪
  23.      riválski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rivale ali rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama / rivalska zavist ♪
  24.      riválstvo  -a s (ȃ) knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti ♪
  25.      rizalít  -a m (ȋ) arhit. po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe: pročelje gradu je na obeh straneh zaključeno z rizalitoma ♪

   4.505 4.530 4.555 4.580 4.605 4.630 4.655 4.680 4.705 4.730  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA