Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.626-4.650)
- reviálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na revija 1: revialni urednik / revialna književna kritika; revialna objava / revialni tisk ♪
- revitalizácija -e ž (á) glagolnik od revitalizirati: revitalizacija starega mestnega jedra ♪
- revitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča ♪
- rezálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec, ki reže: rezalec starega železa; vodja rezalcev / rezalec stekla ♦ teh. plamenski rezalec ♪
- rezálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezanje: rezalno orodje / rezalni stroj za furnir, papir ♦ strojn. rezalna hitrost hitrost gibanja rezila glede na obdelovanec; rezalno olje olje za hlajenje, mazanje pri obdelovanju kovin ♪
- rezalíšče -a s (í) navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje: ladjo bodo demontirali v rezališču / rezališče starih ladij ♪
- rezálnica -e ž (ȃ) 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo ♪
- rezálnik -a m (ȃ) stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici ♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom ♪
- rezálo -a s (á) priprava za rezanje: z rezalom obrezovati, vrezovati; rezalo za steklo ∙ zastar. nož ima različna rezala rezila ♪
- rezidenciálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje ♪
- rezkálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec ♪
- rezkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
- rezkálnik -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
- rezkálo -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
- riál -a m (ȃ) denarna enota Irana in nekaterih arabskih držav: to stane dva riala ♪
- risálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem ◊ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt.,
tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve ♪
- risálnica -e ž (ȃ) prostor za risanje: opremiti risalnico; risalnice v projektivnem biroju ♪
- risálnik -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki zapisuje rezultate s krivuljami: narisati spremenljivke z risalnikom / risalnik krivulj ♪
- risálo -a s (á) priprava za risanje: barvno risalo; jekleno risalo; risalo in čopič ♦ um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico ♪
- rituál -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik ♪
- rituálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪
- ritualízem -zma m (ȋ) rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma ♪
- rivál -a m (ȃ) knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija ♪
- riválinja -e ž (ȃ) knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja ♪
- rivalitéta -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete ● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja ♪
4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726