Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (4.601-4.625)



  1.      regálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na regal1: regalna polica / regalno pohištvo
  2.      regálen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na regal2: regalni dohodki / regalna pravica
  3.      regálija  -e ž (á) 1. nav. mn., knjiž., redko insignije: krona, žezlo in druge regalije 2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije ◊ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov
  4.      regionálen  -lna -o prid. () 1. področen, območen: regionalno središče / regionalne zdravstvene skupnosti / regionalna cesta cesta, ki povezuje gospodarska območja v republikigeogr. regionalna geografija geografija, ki obravnava zemeljsko površje po ozemeljskih enotah; jur. regionalni pakt pogodba, navadno obrambna, med dvema ali več državami določenega področja; petr. regionalna metamorfoza sprememba kamnin pod vplivom zvišanega pritiska in temperature 2. pokrajinski, krajeven: regionalni izrazi; regionalne jedi / regionalna avtonomija
  5.      regionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na regionalizem: regionalistične težnje / regionalistično pesništvo
  6.      regionalízem  -zma m () 1. prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo 2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem 3. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi
  7.      regionálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti
  8.      rekonvalescénca  -e ž (ẹ̑) okrevanje po prestani bolezni: rekonvalescenca po hudi pljučnici je trajala več mesecev; čas rekonvalescence / prebiti rekonvalescenco v zdravilišču
  9.      rekonvalescènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnik: poslati rekonvalescenta v klimatsko zdravilišče; rekonvalescent po škrlatinki
  10.      rekonvalescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rekonvalescente ali rekonvalescenco: rekonvalescentni oddelek / rekonvalescentni bolnik
  11.      rekonvalescêntka  in rekonvalescéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od rekonvalescent: rekonvalescentka že zmore krajše sprehode
  12.      rekonvalescêntski  in rekonvalescéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na rekonvalescente: rekonvalescentski oddelek ♦ med. rekonvalescentski serum serum iz krvi rekonvalescenta
  13.      rektálen  -lna -o prid. () med. nanašajoč se na danko: rektalni del debelega črevesa / rektalno merjenje temperature
  14.      represálija  -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi ♦ jur. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države // nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
  15.      répromateriál  -a m (ẹ̑-) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala
  16.      residuálen  tudi reziduálen -lna -o prid. () knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte ♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
  17.      rèsocializácija  -e ž (-á) knjiž. ponovna socializacija: resocializacija otroka ♦ soc. usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vključitev v družbo po prestani kazni
  18.      rešetálo  -a s (á) mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud
  19.      reševálec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce
  20.      reševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na reševanje: reševalna akcija / reševalna ekipa; reševalna služba v rudniku / reševalna oprema / reševalni avtomobil rešilni avtomobil; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalna postaja; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorahalp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene
  21.      reševálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od reševalec: prvi reševalci in reševalke so se zbrali takoj po potresu / reševalka križanke
  22.      revalorizácija  -e ž (á) glagolnik od revalorizirati: revalorizacija pokojnin; revalorizacija osnovnih sredstev / revalorizacija strokovnega dela
  23.      revalorizírati  -am dov. in nedov. () 1. ekon. na novo določiti vrednost, zlasti zaradi uskladitve z višjimi tržnimi cenami: revalorizirati stanarine 2. knjiž. na novo ovrednotiti, oceniti: pri študiju je moral revalorizirati dotedanje mnenje o problemu revalorizíran -a -o: revalorizirana vrednost
  24.      revalvácija  -e ž (á) fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo
  25.      revalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto

   4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA