Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.551-4.575)
- razváljati -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo ♪
- razvalováti -újem dov. (á ȗ) redko razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli razvalován -a -o: razvalovana gladina ♪
- razvalovíti -ím dov., razvalóvil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom // ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva razvalovljèn -êna -o: razvalovljeno morje ♪
- razvažálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razvaža: razvažalec kruha, mleka ♪
- razvažálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razvažanje: razvažalni avtomobil ♪
- razveseljeválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva ♪
- razveseljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razveseljevalec ♪
- razvezoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
- razvijálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj izpopolnjuje, izboljšuje ali na novo ustvarja: konstruktorji in razvijalci // naslov za takega delavca z višjo izobrazbo v gospodarskih delovnih organizacijah: razvijalec v fizikalnem oddelku / samostojni razvijalec 2. fot. kemična snov za razvijanje filmov, slik: položiti film, fotografski papir v razvijalec; steklenica razvijalca / fotografski razvijalec; razvijalec za filme; razvijalec za negativ 3. teh., v zvezi acetilenski razvijalec naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalcu ♪
- razvijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvijanje filma: razvijalna priprava / razvijalni čas trajanje razvijanja filma; razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna kopel kopel, v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma ♪
- razvijálnica -e ž (ȃ) prostor za razvijanje filmov: razvijalnica in kopirnica ♪
- razvijálnik -a m (ȃ) 1. fot. zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna doza: dati film v razvijalnik 2. teh., v zvezi acetilenski razvijalnik naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalniku ♪
- razvlaknjeválnik -a m (ȃ) teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika ♪
- razvrščeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razvršča: razvrščevalec gradiva ♪
- razvrščeválen -lna -o prid. (ȃ) po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda ♪
- razžalítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti ♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev ♪
- razžalíti in razžáliti -im dov. (ȋ á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih ♪
- razžáljenec -nca m (ā) ekspr. kdor je razžaljen: opravičiti se razžaljencu ♪
- razžáljenje in razžaljênje -a s (ā; é) glagolnik od razžaliti: tožil ga je za razžaljenje / razžaljênje časti ♪
- razžáljenost -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost ♪
- razžaljív -a -o prid. (ȋ í) star. žaljiv: razžaljive besede razžaljívo prisl.: razžaljivo govoriti ♪
- razžalostíti -ím dov., razžalóstil in razžalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila razžalostíti se postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki razžaloščèn -êna -o: tolažiti razžaloščeno mater ♪
- reál -a m (ȃ) nekdaj bakren ali srebrn španski in portugalski novec manjše vrednosti: plačati z reali / bakren, srebrn real ♪
- reálčan -a m (ȃ) nekdaj dijak, učenec realke ♪
- reálčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na realko: realčni profesorji / realčno poslopje ♪
4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651